Ekonomisti merijo gospodarsko rast območja ali naroda iz več razlogov, vključno z naložbenim potencialom, da ocenijo življenjski standard lokacij in načrtujejo prihodnjo finančno rast. Obstaja več načinov za merjenje gospodarske rasti, vključno s izračunavanjem bruto domačega proizvoda in preučevanjem vzorcev potrošnje. Druga merila gospodarske rasti obsegajo različne ocene družbenih razmer. Ti lahko vključujejo pričakovano življenjsko dobo, kakovost zdravstvenega varstva in splošno raven plač.
Nekateri raziskovalci menijo, da je bruto domači proizvod eno glavnih meril gospodarske rasti. Skrajšano kot BDP, ta meritev je izračun letne skupne vrednosti proizvodnje blaga in storitev za dano leto. Na BDP je mogoče gledati na dva načina – izračun je tako skupni znesek denarja, porabljenega za nakup izdelkov, kot tudi znesek, ki izhaja iz ustvarjanja izdelkov. Visok BDP pogosto pomeni, da je država gospodarsko zdrava in da veliko njenih državljanov napreduje.
Minimalna plača v gospodarstvu je eden od mnogih meril gospodarske rasti, ki temeljijo na zaslužku. Druge splošne meritve plač vključujejo urno plačilo delavca, letno plačo za določene panoge ali povprečne letne plače za celotno populacijo. Podobno kot BDP tudi višje povprečne in minimalne plače pogosto pomenijo razmeroma bolj zdravo gospodarstvo.
Drugo gospodarsko merilo je stopnja porabe blaga, ki vključuje izračun vseh kupljenih izdelkov v določenem časovnem obdobju. Ta formula morda ni tako zanesljiva kot druga merila gospodarske rasti, ker lahko različni dejavniki povzročijo nihanja potrošnje. Včasih se na primer dvigne, ker so državljani premožni in lahko kupijo več, drugič pa se potrošnja poveča, ker so cene blaga in storitev padle.
Povečanje pričakovane življenjske dobe ali povprečnega števila let, preživetih na osebo, je dolgoročno merilo gospodarske rasti. Območja z daljšo pričakovano življenjsko dobo imajo običajno bogatejše prebivalstvo, ki imajo stalen dostop do hrane, čiste vode in zdravstvene oskrbe. Stopnje pričakovane življenjske dobe se običajno spreminjajo počasneje kot druge oblike merjenja rasti, ker lahko traja dolgo, da se poveča zdravje celotne populacije.
Glede na pričakovano življenjsko dobo se lahko dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe uporablja kot bolj abstraktno merilo gospodarske rasti. Skupni izdatki za zdravstveno varstvo se povečujejo skupaj z rastjo BDP in ravni dohodka. Višji izdatki za zdravstveno varstvo lahko sovpadajo z bolj kakovostno zdravstveno oskrbo in daljšo pričakovano življenjsko dobo, kar predstavlja in nakazuje daljšo življenjsko dobo v prihodnosti.