Dermatomiozitis je razmeroma redka bolezen, ki poškoduje kožo in mišice. Lahko prizadene ljudi katere koli starosti, vendar so najpogostejše žrtve otroci in odrasli srednjih let. Poleg tega ta bolezen na splošno prizadene več žensk kot moških. Simptomi dermatomiozitisa se sčasoma običajno poslabšajo, najpogostejši pa so kožni izpuščaj, bolečine in oslabelost mišic ter usedline kalcija pod kožo.
Prvi simptomi dermatomiozitisa so skoraj vedno kožni izpuščaji. Ta izpuščaj vijolične barve je običajno precej srbeč in se lahko lušči ali lušči. Najpogosteje se razvije na obrazu, rokah, rokah, bokih in stegnih. V nekaterih primerih se lahko razvije tudi na hrbtu, lasišču in zgornjem delu prsnega koša. V hudih primerih dermatomiozitisa se poleg izpuščaja lahko tvorijo tudi mehurji.
Po izpuščaju je naslednji simptom, ki se pojavi, progresivna mišična oslabelost, ki se lahko zgodi mesece ali celo leta po začetnem izpuščaju. Pogosto to šibkost spremljajo bolečine v mišicah ali mišična občutljivost na določenih območjih. Če je izpuščaj prisoten šest mesecev ali več brez mišične oslabelosti, ga označimo za klinično amiopatski dermatomiozitis.
Sprva so prizadete mišice, ki so najbližje trupu, in sicer mišice ramen in kolka. Vstati s stola ali dvigniti roke nad glavo je lahko včasih izjemno težko. Ko bolezen napreduje, lahko prizadenejo druga področja telesa, kar povzroči resnejše zaplete. Težave s pljuči, utrujenost, zvišana telesna temperatura, črevesne perforacije in razjede v prebavilih so drugi simptomi dermatomiozitisa. Težave s požiranjem zaradi te bolezni lahko vodijo tudi do izgube teže.
Približno eno do tri leta po začetku dermatomiozitisa se lahko začnejo tvoriti usedline kalcija pod kožo. To se imenuje kalcinoza in se običajno pojavlja pogosteje pri otrocih kot pri odraslih. Te trde izbokline nastanejo pod kožo in se lahko pojavijo kjer koli na telesu. Najpogosteje pa se pojavijo na rokah in rokah.
Za to bolezen ni zdravila. Namesto tega je zdravljenje osredotočeno predvsem na lajšanje simptomov dermatomiozitisa. Kot pri večini drugih bolezni je zgodnje posredovanje ključ do uspeha in lahko povzroči manj zapletov na poti.
Običajno prvo zdravljenje vključuje uporabo kortikosteroidov. Če ti ne uspejo, lahko zdravniki začnejo zdravljenje, ki vključuje imunosupresive. Ta zdravila omejujejo proizvodnjo protiteles v telesu, kar lahko privede do manjšega vnetja, povezanega s simptomi dermatomiozitisa. Fizikalna terapija je še eno pogosto zdravljenje dermatomiozitisa, za katerega je znano, da pri nekaterih bolnikih izboljša prožnost in moč.