Degustacija vin je umetnost, užitek, za nekatere pa tudi poklic. Profesionalni degustatorji vin se preživljajo z ocenjevanjem vina glede na kakovost, potencial staranja, komercialno vrednost, kompleksnost in značaj. Prefinjen okus in obsežen besednjak sta orodja, ki se uporabljajo za izdelavo opisa vina s posebnimi izrazi za degustacijo vin. Za povprečnega potrošnika se ti izrazi lahko zdijo nič drugega kot nerazločljiv žargon za degustacijo vin.
Ko gre za izraze za degustacijo vin, večina od nas pomisli na tiste dvoumne deskriptorje na zadnji etiketi vinske steklenice. Ko izbiramo steklenico vina za nakup, bomo morda prebrali to etiketo v upanju, da bomo razvozlali kakšen namig o tem, ali bi nam bilo vino všeč. Toda pogosto ostanemo zmedeni in se sprašujemo, kako bi lahko pijača imela okus po »mehki«, »džemasti« ali »pikantni«. Ali in kako vino uteleša te izraze degustacije vin, utegne širši javnosti ostati skrivnost. Obstajajo pa nekateri pogoji za degustacijo vin, o katerih se lahko dogovorimo ali vsaj sprejmemo.
Morda je najbolje začeti z izrazi za degustacijo vin, ki opisujejo proces degustacije vina in samega vina, ne pa z dejanskim okusom vina. Do tega bomo prišli kasneje. Nekaj izrazov za degustacijo vin opisuje dejanje opazovanja vina. Degustatorji vina »vrtijo« vino v kozarcu, kar omogoča, da vino »zrači« ali »diha«. To naj bi omehčalo in okrepilo okus vina. Vrtenje omogoča tudi okušanju vina, da opazuje viskoznost vina. Bolj viskozno vino bo počasi teklo po steni kozarca in ustvarilo “noge” ali “solze”.
Nato bo degustator vina zavohal vino. Nekateri izrazi za degustacijo vin označujejo vonj vina, vključno z izrazi “nos”, “aroma” in “šopek”. Drugi izrazi označujejo, kako vino dejansko diši, na primer “sadno”, “svetlo”, “zemeljsko” in “sveže”. Obstajajo bolj specifični izrazi za degustacijo vin, ki označujejo posamezen vonj, ki se imenuje aroma. Običajne arome so označene z izrazi “sveže sadje”, “posušeno sadje”, “cvetlično”, “rastlinsko”, “mineralno”, “živalsko”, “masleno”, “pikantno”, “orehčasto”, “hrastovo” in “dušo.” Številni od teh izrazov za degustacijo vin se lahko uporabljajo tudi pri opisovanju okusa vina.
Izraze za degustacijo vin, ki se uporabljajo za opis okusa vina, je mogoče razvrstiti podobno kot tiste, ki se uporabljajo za ogled in vonj vina. Na primer, človek ne vzame samo požirka, temveč “požirka” in “manevrira” vino v ustih. Manevriranje z vinom se nanaša na premikanje po celotnem jeziku in nato sesanje zraka skozi vino, da se okus vina prenese v zadnji del grla.
Ko vino pogoltnemo ali izpljunemo, je pookus opisan z izrazoma »finiš«, ki označuje, kaj okusiš, in »dolžina« oziroma koliko časa okus ostane. »nehlapne« arome; slano, sladko, grenko, kislo in slano, mora biti »uravnoteženo« in primerno slogu vina. Kislost vina lahko opišemo z izrazi “sveže”, “hrust” in “suho”. “Tanin” ali “tanik” sta izraza za degustacijo vina, ki se uporabljata za opis snovi, ki prekriva usta in ima grenak, suh občutek. Drugi izrazi za degustacijo vina, kot sta “teža” in “telo”, prav tako označujejo občutek vina v ustih. Vino je lahko »težko«, »lahko«, »srednje« ali »polnega telesa«.
Ko smo določili značilnosti ali vidike okusa vina, pridemo do morda najbolj subjektivnega niza degustacijskih izrazov. To so posebni okusi, ki jih degustator vina zazna v vinu. Ker te besede označujejo okuse drugih stvari in niso omejene na opis okusa vina, lahko izpustimo uporabo citatov. Ti okusi vključujejo maslo, zemljo, češnjo, kavo, črni ribez, cvetlice, poper, limono, hruško, travo, pomarančo, vanilijo, oreščke, dim, začimbe in minerale. Bolj edinstveni in morda manj privlačni okusi vključujejo žvečilni gumi, evkaliptus, kremen, divjačina, bencin, usnje, kvas, katran, tobak in mačji urin, če jih naštejemo le nekatere.