Neželeni učinki levotiroksina segajo od pogostih, blagih neželenih učinkov, vključno s spremembami apetita in telesne teže, razdraženim želodcem, nespečnostjo, glavobolom in začasno izpadanjem las do resnejših neželenih učinkov, ki zahtevajo zdravniško pomoč, vključno z bolečino v prsih, nepravilnim srčnim utripom ali alergijsko reakcijo. Zdravilo je namenjeno vzpostavitvi bolj normalno delujoče ščitnice pri bolnikih, pri katerih ščitnice ne proizvajajo potrebne količine ščitničnih hormonov. Izpadanje las je pri levotiroksinu pogosto, saj se telo prilagaja novim nivojem ščitničnega hormona, vendar bi morali ti simptomi izzveniti po dveh ali treh mesecih zdravljenja. Če se ne zgodi ali se bolniku zdi ta neželeni učinek še posebej moteč, se lahko posvetuje z zdravnikom.
Hude reakcije vključujejo alergijsko reakcijo in težave, vključno s stiskanjem ali bolečino v prsnem košu, oteženim dihanjem ali hitrim utripanjem srca. Simptomi alergijske reakcije lahko vključujejo tudi te simptome skupaj z izpuščajem ali oteklino. Če se to zgodi, se mora bolnik pogovoriti s svojim zdravnikom ali oditi na urgenco v najbližjo bolnišnico, če je težava resna ali ima težave z dihanjem.
Ko zdravilo začne delovati v telesu, lahko bolnik opazi spremembo apetita in teže. Pojavijo se lahko želodčne težave, vključno s slabostjo, drisko, krči in bruhanjem. Če to vztraja ali povzroča težave, se morajo bolniki obrniti na zdravnika. Bolnik ima lahko tudi težave s spanjem in opazi povečano anksioznost. Glavoboli in tresenje so tudi pogosti fizični neželeni učinki levotiroksina.
Bolnika lahko moti izpadanje las, toda ko se telo prilagodi na novo zdravljenje, naj ji lasje zrastejo nazaj. Pacientka naj se o morebitnem izpadanju las pogovori s svojim zdravnikom in on ji lahko svetuje, kaj lahko pričakuje in kdaj naj se ponovi. Potreba po zdravljenju velikokrat odtehta nelagodje zaradi blagih stranskih učinkov levotiroksina, zlasti začasnih učinkov, ki izzvenijo po enem do treh mesecih.
Težavni neželeni učinki ali tisti, ki prekinjajo vsakdanje življenje – na primer občutljivost na vročino ali stalni glavoboli – lahko kažejo, da levotiroksin ni najboljša izbira pri zdravljenju. Neželeni učinki levotiroksina, ki povzročajo spremembe v razpoloženju ali dramatične spremembe v apetitu, lahko kažejo tudi na težave z zdravilom. Resni neželeni učinki levotiroksina so redki, vendar zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč in običajno pomenijo, da mora bolnik prenehati jemati levotiroksin.
Če bolnica zanosi ali mora prestati večji dogodek, kot je operacija, se mora posvetovati z zdravnikom, da ugotovi, ali naj nadaljuje z jemanjem levotiroksina ali začasno preneha jemati zdravilo. Tudi če so stranski učinki levotiroksina blagi, se mora bolnik vseeno posvetovati z zdravnikom, če jo motijo. Drugačno zdravilo je morda najboljši pristop za zdravljenje hipotiroidizma brez poseganja v bolnikov življenjski slog.