Preizkus očetovstva se lahko odredi, ko želi ženska dokazati, da je določen moški oče njenega otroka, pa tudi ko želi moški ugotoviti, ali je otrok biološko njegov. V večini primerov je tovrstni test nujen zaradi finančnih razlogov in ga lahko uporabi tudi država, preden zagotovi pomoč otrokovemu skrbniku. Čeprav so na voljo testi, ki jih lahko opravite doma samo zato, da potešite radovednost, zakoni o testiranju očetovstva trdijo, da so uradni samo testi, opravljeni na lokacijah, ki jih odobri sodišče. Obstajajo različne situacije, ki zahtevajo test očetovstva, da bi zadevo rešili zakonito, vendar je treba vedeti, da se posebni zakoni o preverjanju očetovstva razlikujejo glede na državo.
Eden najpogostejših razlogov za ugotavljanje očetovstva je denarna pomoč. Mati, ki želi preživnino, mora pogosto dokazati, da je določen moški oče, še posebej, če to zanika. To je še posebej pomembno pri vlogi za državno pomoč, saj večina držav noče ponuditi denarne pomoči materi, ki ni poskušala dobiti preživnine od otrokovega očeta. Dejansko, če očeta ni mogoče najti, ima večina držav sprejete ukrepe, s katerimi ga poskušajo najti. Ne bi smelo biti presenetljivo, da se lahko nekateri moški po izsleditvi poskušajo izogniti plačilu preživnine za otroka s trditvijo, da niso oče, pri čemer pridejo v poštev državni zakoni o preverjanju očetovstva, tako da je otrok lahko finančno podprt.
Testi očetovstva so lahko v veliko pomoč tudi moškim, ki želijo ugotoviti, ali je otrok dejansko njihov. Moški, ki sumi, da otrok biološko ni njegov, se bo morda želel izogniti plačilu preživnine. Zakoni o testiranju očetovstva zahtevajo, da opravi test na mestu, ki ga odobri sodišče, da se izogne plačilu za otroka, ki ni njegov. Po drugi strani pa lahko moški, ko sumi, da je določen otrok v resnici njegov lasten potomec, lahko zahteva, da opravi test očetovstva, da to dokaže. Dokler upošteva vse zakone o preverjanju očetovstva za svojo državo, lahko pridobi tako pravice kot finančno odgovornost za otroka.
Kadar test odredi sodišče ali ga zahteva starš, da zavrne finančno odgovornost, ga je treba opraviti na mestu, ki ga odobri sodišče. Zakoni o testiranju očetovstva zahtevajo, da DNK zbira samo pooblaščeni uradnik, na primer uslužbenec laboratorija. Z njim ne sme ravnati noben od staršev, da bi preprečili morebitno nedovoljeno poseganje. Iz tega razloga večina sodišč ne sprejema rezultatov kompletov za domače testiranje in jih je treba šteti za koristne le za zadovoljitev osebne radovednosti o tem, kdo je oče.