Obstajajo številni miti o mormonih in njihovi veri, ki jih ohranjajo ljudje, ki ne razumejo popolnoma nauka in prepričanj privržencev Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Nekateri od teh mitov so poleg tega, da so napačni, tudi škodljivi, saj otežujejo iskren dialog o veri in o tem, kaj pomeni biti mormon.
Prvič, obstaja več različnih vej mormonizma, ki se razlikujejo od prvotne cerkve, ki jo je obnovil Joseph Smith leta 1820, Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ali LDS. Poleg LDS obstaja tudi Fundamentalistična cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (FLDS), sekta, ki se je razcepila sredi 20. stoletja. Kristusova skupnost, Kristusova Cerkev in Cerkev Jezusa Kristusa prav tako sledijo naukom Josepha Smitha in Mormonove knjige. Člani različnih mormonskih sekt ponavadi zavračajo veljavnost drugih.
Eden najpogosteje razširjenih mitov o mormonih je, da so poligamisti. Medtem ko so prvi člani Cerkve izvajali pluralno poroko, je bila ta praksa leta 1890 prepovedana, poligamija pa je pravzaprav razlog za izobčenje iz Cerkve. Nekateri člani FLDS sicer izvajajo poligamijo, vendar ne predstavljajo večine mormonov po vsem svetu. Tako kot mnogi kristjani tudi večina mormonov verjame, da je zakonska zveza sveta zaveza med enim moškim in eno žensko.
Nekateri ljudje tudi mislijo, da mormoni niso kristjani ali da mormoni ne verjamejo v Jezusa Kristusa. To ni res. Kot vsi kristjani po vsem svetu, mormoni prepoznajo Jezusa Kristusa, njegovo življenje in njegova dela ter verjamejo v njegove nauke. Od drugih krščanskih veroizpovedi se razlikujejo glede nekaterih doktrinarnih vprašanj, na primer zavračajo katoliški koncept Svete Trojice, vendar so zagotovo krščanska denominacija. Člani gibanja svetih iz poslednjih dni veljajo za »restavratoristične kristjane«, ki krščanstvo vračajo v prvotno stanje in zavračajo »veliko odpadništvo« sprememb krščanske vere.
Napačna je tudi ideja, da so ženske med privrženci mormonske cerkve nekako manjše. Pravzaprav so moški in ženske obravnavani enako, vera pa daje velik poudarek življenju kot družini in delu kot partnerju. Poroka je kritičen del mormonske vere in nekateri mormonski pari sodelujejo v tempeljskem zapečatenju, poročnem obredu, ki naj bi bil večen, kar pomeni, da traja tudi po smrti. Ženske so v preteklosti igrale zelo aktivno vlogo v cerkvi in to počnejo še naprej, saj služijo na mnogih ravneh mormonske službe.
Eden bolj nenavadnih mitov o mormonih je, da krstijo mrtve. Pravzaprav mormoni prirejajo slovesnosti z ljudmi, znanimi kot Tempeljski pooblaščenci, ki zamenjujejo ljudi, ki se v življenju niso mogli krstiti v Cerkvi. Tempeljski pooblaščenci običajno nadomestijo pokojne prednike. Lahko so tudi zastopniki za tempeljske pečate za prednike, ki v življenju niso mogli opraviti tega obreda.
Veliko razprav se vrti tudi okoli tempeljskega oblačila, ki ga včasih slenčno imenujejo »mormonsko spodnje perilo«. Mormoni pravzaprav ne nosijo »čarobnega spodnjega perila«, kot bi vas morda prepričali nekateri miti o mormonih. Tempeljsko oblačilo se nosi kot opomnik na individualno zavezo z Bogom, posebne oznake na oblačilu pa pomenijo različne stvari. Tempeljska oblačila nosijo pripadniki vere, ki so bili podvrženi obredu obdaritve v mormonskem templju, in čeprav jih spodbujajo, da jih redno nosijo, jim ni treba, da jih nosijo ves čas. Prav tako niso tema za priložnostne pogovore med pobožnimi mormoni.
Eden najboljših načinov za odpravo mitov o mormonih ali pripadnikih drugih verskih ver je neposreden pogovor s pripadniki teh ver. Mnogi mormoni z veseljem razpravljajo o naravi svoje vere z radovednimi ljudmi in pravzaprav bo Cerkev na vaš dom na prošnjo poslala celo misijonarje, da bi spregovorili o svoji veri.