Nacionalni standardi kakovosti zunanjega zraka (NAAQS) so parametri, ki jih določi Uprava Združenih držav za varstvo okolja (USEPA ali EPA) za oceno kakovosti zunanjega zraka. Skupnosti, ki presegajo parametre, imajo težave s kakovostjo zraka, ki jih je treba obravnavati. Obstaja več načinov, kako si skupnosti lahko prizadevajo za čistejši zrak, od sprejemanja zakonodaje za omejevanje onesnaževanja do spodbujanja državljanov, da omejujejo dejavnosti, ki lahko povzročijo poslabšanje kakovosti zraka.
EPA je pooblaščena za določitev nacionalnih standardov kakovosti zunanjega zraka v skladu z Zakonom o čistem zraku, pomembnem zakonu, sprejetem leta 1963 za obravnavanje onesnaževanja v Združenih državah. Revidiran je bil leta 1970 in ponovno leta 1990, da bi obravnaval razvijajoča se okoljska vprašanja. V skladu z Zakonom o čistem zraku je EPA odgovorna za določanje standardov in njihovo spremljanje ter izdajanje nasvetov o kakovosti zraka v korist članov javnosti.
Z nacionalnimi standardi kakovosti zunanjega zraka se spremlja šest znanih onesnaževal: ozon, dušikov dioksid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, svinec in ogljikov dioksid. Poleg tega EPA spremlja tudi nivoje delcev v zraku. Ta onesnaževala predstavljajo grožnjo za ljudi, pa tudi za zdravje okolja, mnoga pa nastajajo s človekovimi dejavnostmi, kot je upravljanje motornih vozil. Ko se združijo z okoljskimi pritiski, kot so zračne mase, ki pritiskajo onesnaževala na skupnosti, namesto da bi jim omogočile, da se razpršijo, lahko predstavljajo pomembno in neposredno nevarnost za zdravje.
Nacionalni standardi kakovosti zunanjega zraka imajo dva vidika. Primarni standard je osredotočen na ravni onesnaževal, ki so varne za zdravje ljudi, vključno z ranljivimi ljudmi, kot so starejši odrasli, otroci in ljudje z boleznimi dihal, kot je astma. Sekundarni standardi se ukvarjajo z vprašanji javne blaginje, kot so vidljivost na cestah in poškodbe pridelkov. Z uporabo nadzornikov kakovosti zraka v skupnostih po Združenih državah EPA spremlja ravni onesnaževal in izdaja opozorila, kadar je to primerno.
Kadar je kakovost zraka izjemno slaba, lahko EPA izda nasvete, da opozori ranljive člane javnosti na tveganja. Cilj nacionalnih standardov kakovosti zunanjega zraka je sčasoma preprečiti pojav številnih slabih zračnih dni z določitvijo standardov za skupnosti in njihovo obravnavo odgovornosti. Od sprejetja zakona o čistem zraku se je onesnaževanje v Združenih državah radikalno zmanjšalo, zmanjšuje pa se tudi število skupnosti, ki ne morejo izpolnjevati standardov.