Kakšni so načini zdravljenja hipohondrije?

Zdravljenje hipohondrije lahko vključuje psihoterapijo, zdravila in izobraževanje bolnikov. Kot pri mnogih psiholoških težavah je lahko vključevanje prijateljev in družine v proces zdravljenja koristno, saj lahko ti ljudje pomagajo bolniku pri doseganju ciljev in nudijo tudi podporo. Bolnikovega hipohondrija morda ne bo mogoče popolnoma odpraviti, odvisno od vzroka, vendar se lahko bolnik nauči živeti z njim in razvije številne veščine obvladovanja.

Ljudje s hipohondrijo verjamejo, da imajo eno ali več resnih bolezni. Včasih imajo simptome ali mislijo, da jih imajo, in imajo pogosto visoko stopnjo tesnobe in skrbi. Videti smrt ali resno bolezen lahko pri bolniku spodbudi hipohondrijo, razvije pa se lahko tudi pri ljudeh z obstoječimi boleznimi, predvsem depresijo. Nekateri bolniki se nenehno pogovarjajo s prijatelji in družino ter se ukvarjajo z obsežnimi raziskavami bolezni, drugi pa so lahko skrivnostni glede svojih strahov in jih skrbi zaničujoče pripombe.

Psihoterapija za hipohondrijo lahko vključuje redno pogovorno terapijo za razpravo o strahovih in njihovem izvoru ter razvijanje veščin obvladovanja. Kognitivno vedenjska terapija je pogosta izbira, saj lahko pacientu zagotovi orodja za preboj tesnobe in strahu izven klinike. Bolniki bodo morda morali preizkusiti več terapevtskih pristopov, preden najdejo tistega, ki jim ustreza. Nekateri ljudje morajo načrtovati dolgotrajno psihoterapijo, čeprav se lahko intervali med sestanki sčasoma povečajo, ko se prilagodijo in začnejo izkusiti koristi.

Včasih lahko bolnik prejme zdravila, običajno po navodilih psihiatra. Visoka raven anksioznosti je lahko težava in jemanje zdravil za zmanjšanje anksioznosti lahko pomaga bolnikom pri zdravljenju hipohondrije, zlasti v kombinaciji s terapijo. Drugi bolniki imajo koristi od zdravil za zdravljenje depresije. Ti recepti lahko razbremenijo možganska neravnovesja, ki prispevajo k stresu in tesnobi, ter pomagajo bolnikom razlikovati med resničnimi in namišljenimi simptomi ter zdravstvenimi težavami.

Druga pomembna komponenta je izobraževanje pacientov. Ponudnik zdravstvenih storitev lahko sodeluje s pacientom, da se pogovarja o hipohondriji in njenem delovanju, ter pacientom zagotovi orodja za razlikovanje med različnimi viri tesnobe in njihovo ustrezno obvladovanje. Prijatelji in družina imajo lahko tudi koristi od izobraževanja, ki jim pomaga pri interakciji s pacientom. Lahko jih poučijo o podpornih tehnikah, ki jih lahko uporabijo za pomoč ljudem s hipohondrijo, od tega, da se strinjajo, da postanejo telefonski prijatelj, s katerim se lahko pogovarjajo, ko se nekdo počuti tesnobno, do upoštevanja scenarija, ki pomaga osebi obvladati skrbi v varnem in podpornem okolju.