Pravni zastopnik je običajno usposobljen odvetnik, ki ima licenco in kvalifikacije, potrebne za delovanje kot pravni zastopnik strank, ki bi morda potrebovale takšne storitve. Zahteve, da postanete pravni zastopnik, so enake, kot so potrebne, da postanete licencirani pravni zagovornik. To vključuje veščine, kot je dobra pozornost do detajlov, pa tudi sposobnost kritičnega razmišljanja, vodenja pogajanj, ustreznega izvajanja ali izvajanja raziskav in učinkovitega govora.
Ena glavnih zahtev, da postanete pravni zastopnik, je sposobnost razmišljanja na zelo kritičen način. To pomeni, da mora biti zastopnik sposoben uporabljati svoj um kot orodje za dešifriranje navideznega in skritega pomena, na katerem temelji vsaka oblika komunikacije, ki se lahko pojavi med pravnim zastopanjem. Ta veščina je še posebej pomembna pri pripravi na sojenje in na sodišču, ko mora zastopnik prebirati dokaze in pričevanja, da bi prišel do temelja oziroma bistva zadeve. Včasih se resnica ali dokazi, ki lahko obrnejo tok primera v korist pravnega zastopnika in njegove ali njene stranke, skrijejo pod površjem in jih je treba odkriti s skrbnostjo in analitičnimi spretnostmi. S kritično spretnostjo je povezana pozornost do detajlov, spretnost, ki je potrebna za razvrščanje, kar bi lahko pomenilo veliko informacij, da bi prišli do želenega dejstva.
Druga spretnost, ki jo mora imeti pravni zastopnik, je sposobnost pogajanja, ki je pogosto potrebna med trajanjem primera, da bi dosegli najboljši izid za stranko. Primer, kjer je ta spretnost morda potrebna, je med postopkom mediacije ali med arbitražo, kjer bi se stranke v sporu lahko odločile, da bodo svojo zadevo rešile zunaj sodišča. Spretnost bo morda potrebna tudi v primeru, kot je pogajanje o pogojih pogodbe o priznanju krivde v imenu stranke.
Raziskovanje je pomembna veščina, ki jo mora imeti pravni zastopnik, saj mora tak zastopnik prebrati precedence, zakonsko pravo in druge oblike, kot je upravno pravo, da bi našel pravo, ki se uporablja. Včasih lahko iskanje ustrezne ali veljavne sodne prakse pomaga sodišču v korist stranke zastopnika, saj so sodišča vezana na uveljavljene odločbe ustrezne pristojnosti. Prav tako mora biti pravni zastopnik sposoben govoriti na učinkovit način, da ohrani dobro raven komunikacije tako s strankami kot s sodiščem.