Zvijači v mitologiji lahko prevzamejo številne različne vloge, odvisno od mitov o njih, čeprav so običajno vključeni v dejavnosti, ki so zunaj norme. Prevarant je običajno moška figura, ki prelisiči ali preslepi druge, pogosto tako bogove kot človeštvo, in je lahko dobronameren, zabaven ali zlonameren. Lahko so modri kljub svojemu neumnemu vedenju in pogosto uporabljajo duhovitost ali bistroumnost za najboljše like, ki so veliko močnejši ali pogumnejši, kot so. Prevaranti v mitologiji lahko običajno spremenijo obliko, včasih celo spremenijo spol in preklapljajo med človekom in živaljo ter običajno predstavljajo nered in brezpravje.
Ena najpogostejših vlog prevarantov v mitologiji je vloga navihanca, ki upravičuje svoje ime tako, da igra trike ali zavaja druge. V afriški mitologiji obstajajo številne zgodbe, na primer o figurah prevarantov, kot so opice, pajki in zajci, ki preslepijo močne figure, kot so levi, in z njimi igrajo trike. Te zgodbe so podobne drugim v številnih kulturah, v katerih se zdi, da se figura prevaranta z veseljem dokaže, da je pametnejša od drugih, in igra potegavščine zgolj zaradi zabave.
Včasih lahko prevaranti v mitologiji delujejo na način, ki je dobronameren za človeštvo, pogosto kljub željam bogov ali drugih na moči. Lik Prometeja v grški mitologiji je na primer mogoče videti kot prevaranta, ker je bogovom ukradel ogenj in ga dal človeštvu. Podobno je v indijanskih mitologijah prevarant kojot ukradel ogenj, da bi ga dal človeštvu. Na ta način prevaranti v mitologiji pogosto delujejo kot figure, ki se obnašajo izven tega, kar odobravajo tisti na oblasti, in služijo kot vzor upornikom in nekonformistom.
Zvijači v mitologiji so lahko precej zlobni, včasih pa delujejo tako kot veseli navihanec kot zlobnež. Loki v nordijski mitologiji je na primer včasih prijatelj bogov in njegove norčije na koncu niso uničujoče. V drugih zgodbah pa je Loki odgovoren za smrt enega najbolj plemenitih in ljubljenih bogov v nordijskih mitih in na koncu zaveznik proti bogovom na koncu sveta. Te zgodbe omogočajo prevarantom v mitologiji, da predstavljajo tako dobro kot zlo, ki ga lahko povzročita duhovitost in inteligenca, pa tudi nepredvidljiva destruktivnost narave.
V mitologiji je veliko prevarantov, ki lahko spremenijo obliko, celo spol, da predstavljajo brezoblično naravo kaosa ali spremembe. Sodobni bralci starodavnih mitov pogosto vidijo te figure kot simbol entropije in neskončnega propadanja sveta okoli nas. Prevaranti so pogosto modri in inteligentni, vendar delujejo neumno in se zdi, da nimajo samonadzora. To lahko razumemo kot enakovredno dvornemu norcu ali komiku, ki lahko z neumnimi dejanji drži ogledalo preostalemu svetu in dovoli drugim, da se smejijo sami sebi.