Semena, listi, lubje in cvetovi drevesa Aesculus hippocastanum ali divjega kostanja vsebujejo številne farmakološko aktivne rastlinske kemikalije. Vsi deli rastline divjega kostanja veljajo za izjemno strupene in pred notranjo uporabo jih je treba odstraniti toksine – postopek, ki ga zahtevajo vsi komercialno dostopni izvlečki listov divjega kostanja. Ti razstrupljeni izvlečki se pretežno uporabljajo pri zdravljenju venske insuficience, stanja, za katerega obstajajo številni dokazi, ki kažejo na njihovo učinkovitost, pa tudi pri hemoroidih, oteklih venah, zniževanju krvnega sladkorja, driski, zvišani telesni temperaturi, kašlju, dismenoreji, luskavici prostate, malarija, lupus, kožne razjede in griža. Medtem ko so semena divjega kostanja deli, ki se najpogosteje uporabljajo v medicini, se listi divjega kostanja štejejo za posebno pomoč pri menstrualnih bolečinah, ekcemih, kašlju, bolečinah v sklepih, osteoartritisu in otekanju mehkih tkiv, povezanih z zvini in zlomi.
Za zdravljenje bolečine, otekline gležnjev, srbenja, nočnih krčev v nogah, občutka težnosti in krčnih žil, ki so pogosto povezane z vensko insuficienco, so bili razviti številni zaščiteni izvlečki in formulacije z uporabo listov ali semen divjega kostanja. Cellu-Var®, Variclear®, Reparil®, Varicare®, Varicosin®, VeinAway® in Venastat® vsebujejo od 16 do 20 odstotkov triterpenskih saponinov – večinoma alfa-aescin, beta-aescin, kriptoaescin in prosapogenin. Skupaj z bioflavonoidi kvercetanom in kaempferolom, nekaterimi antioksidantnimi proantocianidini ter kumarinima, ki redčijo kri, fraksinom in pavietinom, naj bi bile te kemikalije odgovorne za domnevne tonizirajoče učinke, ki jih imajo listi in semena divjega kostanja na cirkulacijski sistem.
Izvlečki ali listi divjega kostanja lahko pri nekaterih bolnikih povzročijo zdravstvene zaplete. Nekateri od teh zapletov vključujejo draženje v prebavilih, povečano hitrost izločanja litija iz telesa, okrepljeno delovanje nekaterih antikoagulantov ali izboljšanje lastnosti nekaterih zdravil za sladkorno bolezen, ki znižujejo krvni sladkor. Neželeni učinki so na splošno blagi in vključujejo srbenje, slabost in prebavne motnje. Te neželene učinke je običajno mogoče nadzorovati z zmanjšanjem odmerka.
Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) ni ocenila varnosti ali učinkovitosti divjega kostanja kot zdravljenja kronične venske insuficience ali katerega koli drugega zdravstvenega stanja. Zaradi prisotnosti strupenega eskulina, ki redči kri, od leta 2011 FDA rastlina na splošno ne priznava kot varna. Glede na obsežno zbirko podatkov o naravnih zdravilih pa velja, da je divji kostanj verjetno učinkovit, vsaj kratkoročno, pri zdravljenju kronične venske insuficience.