Zdravniki predpisujejo glimepirid in pioglitazon za uravnavanje glukoze v krvi pri bolnikih z diagnozo od insulina neodvisnega diabetesa mellitusa (NIDDM), ki se običajno imenuje sladkorna bolezen 2. Čeprav obe zdravili delujeta podobno, spadata v dve različni klasifikaciji zdravil. Zdravstveni delavci lahko predpišejo glimepirid in pioglitazon skupaj z drugimi peroralnimi antidiabetičnimi zdravili za večji učinek zniževanja glukoze. Študije kažejo, da imajo bolniki, ki jemljejo peroralna antidiabetična zdravila, povečano tveganje za srčno-žilne bolezni.
Glimepirid je kategoriziran kot zdravilo s sulfonilsečnino in je pogosto predpisan kot začetno zdravljenje sladkorne bolezni 2. Kadar bolniki ne dosežejo zadostnega nadzora krvnega sladkorja z uporabo samega glimepirida, zdravniki pogosto poleg tega predpišejo tudi metformin. Farmacevtska podjetja prav tako združujejo sulfonilsečnine in metformin v eno formulacijo. Prednosti glimepirida vključujejo zmanjšanje krvnega sladkorja v obtoku, saj zdravilo spodbuja beta celice trebušne slinavke, da sproščajo insulin. Glimepirid in pioglitazon prav tako povečata občutljivost tkiva na insulin in zmanjšata odpornost proti insulinu.
Pioglitazon je tiazolidindionsko zdravilo, ki poveča občutljivost celic za inzulin v maščobnem tkivu, jetrih in mišičnem tkivu ter zmanjša raven neporabljenega krožečega insulina v krvnem obtoku. Peroralni antidiabetik tudi zavira sproščanje sladkorja iz jeter. Pioglitazon stimulira celična receptorska mesta, kar povzroči kemično reakcijo, ki spremeni prenos genskega materiala v genih, ki upravljajo nadzor glukoze in lipidov. Poleg uravnavanja krvnega sladkorja so prednosti pioglitazona tudi znižane trigliceride in povečane lipoproteine visoke gostote (HDL).
Bolniki običajno zjutraj vzamejo en odmerek katerega koli zdravila. Tako glimepirid kot pioglitazon se lahko jemlje s hrano ali brez nje. Obe zdravili lahko povzročita neželene učinke, vendar so neželeni učinki, povezani s pioglitazonom, na splošno hujši. Diabetiki, ki jemljejo glimepirid, lahko doživijo omotico, glavobole, slabost in splošno šibkost, pri posameznikih z alergijami na sulfa zdravila pa se lahko razvije reakcija na glimepirid. Kombinacija zdravila z drugimi antidiabetiki poveča tveganje za hipoglikemijo.
Neželeni učinki, povezani s pioglitazonom, vključujejo simptome prehlada ali gripi, glavobole in bolečine v mišicah. Pri bolnikih, ki ga jemljejo, se lahko pojavi tudi povečanje telesne mase zaradi povečanja maščobnega tkiva ali generaliziranega edema. Pioglitazon ni priporočljiv pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem, zdravilo pa lahko poslabša simptome blage do zmerne srčne bolezni. Pri manjšem številu bolnikov se razvije tudi makularni edem, ki je kopičenje tekočine za očesom.
Raziskave kažejo, da se lahko pri bolnikih, ki uporabljajo pioglitazon, število rdečih krvnih celic rahlo zmanjša. Ženske, ki jemljejo zdravilo, imajo nekoliko povečano tveganje za zlome kosti. Poleg tega pioglitazon moti delovanje peroralnih kontraceptivov in je povzročil ovulacijo pri ženskah v predmenopavzi.