Animizem se na splošno nanaša na vero v duhove ali duše, bodisi v ljudi, živali ali predmete, kot so značilnosti zemlje. Pogosto je predstavljen kot del avtorjeve kulturne dediščine, lahko pa se uporablja tudi v drugih kontekstih, na primer za dajanje pridiha domišljije zgodbi ali za določeno moralno ali filozofsko trditev. Običajno je animizem prepričanje dejanskih sodobnih ali zgodovinskih skupin ljudi, toda v literaturi lahko skoraj vsako sklicevanje na duše štejemo za animistično.
Številna priljubljena dela animistične fikcije temeljijo na avtorjevi kulturni dediščini. Eden od ciljev takšne literature je izpostaviti prepričanja te kulture širšemu občinstvu. Primer tega je roman Things Fall Apart nigerijskega avtorja Chinua Achebeja. Roman zasleduje spremembe v likih in v animistični kulturi Ibo v Nigeri kot rezultat interakcije z Evropejci. Animizem v Things Fall Apart je številne zahodne bralce seznanil z zapleti, ki so neločljivo povezani z afriškimi medkulturnimi interakcijami.
Animizem je lahko tudi del samoodkrivanja lika, kot je v zgodbi Rudolfa Anaya Blagoslovi me, Ultima, zgodbi o polnoletnosti, ki raziskuje povezave med katolištvom in mističnim prepričanjem Indijancev v kulturi Chicano. V Bless Me, Ultima mistika predstavlja bogat način življenja brez poenostavljenih odgovorov ali moralnih floskul.
V drugih primerih literatura, ki vključuje animizem, morda ne izhaja iz avtorjevega ozadja, ampak še vedno uporablja prepričanja dejanske skupine ljudi. Glede na to, da animizem pogosto poudarja duše ali duhove naravnih značilnosti, ima ta točka včasih okoljski ali naravovarstveni prizvok. Ta dela lahko poudarjajo destruktivnost sodobnosti v nasprotju z lepoto življenja v sožitju z naravo. En primer tega je roman Michaela Blakea Plesi z volkovi, ki ga je pozneje predelal v scenarij za istoimenski film.
Številna dela domišljije ali basni v nekaterih pogledih lahko štejemo tudi za animistična. Obstoj duhov, na primer, predpostavlja nekakšno dušo ali duha. Nekatera dela magičnega realizma spadajo v to kategorijo. Tudi v basni so živalim podane človeške lastnosti, ki včasih mejijo na duhovne, lahko pa so tudi preprosto antropomorfne. Izraz antropomorfizem je govorna figura, v kateri avtor figurativno pripisuje človeške lastnosti nečloveškemu bitju. V kontekstu zgodbe se antropomorfiziran predmet pravzaprav ne šteje za duhovnega.