Mnoge nacionalne vlade uporabljajo različna orodja denarne politike, da neposredno vplivajo na gospodarstvo. Te politike so običajno uvedene za doseganje določenega cilja, kot je pocenitev zadolževanja ali zmanjšanje inflacijskih pritiskov. Slabosti denarne politike vključujejo dejstvo, da določene politike negativno vplivajo na določene posameznike in podjetja. Poleg tega nekateri trdijo, da imajo denarne politike negativen vpliv na borzo.
Ko so obrestne mere visoke, se stroški izposojanja povečajo, kar pomeni, da so hipoteke in avtomobilska posojila draga ter da imajo kreditne kartice visoke obrestne mere. Centralne banke lahko znižajo obrestne mere z znižanjem obrestnih mer, ki jih morajo banke plačati za izposojo denarja od vlade. Slabosti odločitev denarne politike, ki so usmerjene v zniževanje obrestnih mer, vključujejo dejstvo, da banke kot odziv na takšne politike znižajo obrestne mere na depozitnih računih, kot so potrdila o vlogi (CD). Banke nimajo spodbude, da bi potrošnikom plačevale visoke obrestne mere, če je mogoče sredstva poceni izposoditi od države. Zato varčevalci s svojim denarjem zaslužijo manj, kar lahko vpliva na njihov življenjski standard.
V inflacijskih obdobjih nacionalne vlade dvigujejo ključne obrestne mere, da bi podražile kredite. Pogosto se zaradi tega zmanjšata potrošnja in potrošniška poraba. Visoke obrestne mere prinašajo boljše donose za varčevalce, vendar lahko hipoteke in avtomobilska posojila za druge potrošnike postanejo previsoko dragi. Zato med slabosti denarne politike spada dejstvo, da morajo vladne agencije sprejemati odločitve, ki koristijo varčevalcem in negativno vplivajo na posojilojemalce ali obratno.
Nekatere vrste naložb, vključno z obveznicami, so občutljive na nihanja obrestnih mer. Ko se obrestne mere dvignejo, se vrednost obveznic z nizkim donosom zniža, pri dvigu obrestnih mer pa se zgodi nasprotno. Posledično je ena od slabosti denarne politike dejstvo, da lahko nacionalna vlada posredno vpliva na prodajo vrednostnih papirjev s fiksnim donosom. V nekaterih primerih vlade uporabljajo monetarno politiko za namerno manipuliranje trga obveznic za večjo dobrobit gospodarstva, vendar to lahko povzroči, da imetniki obveznic izgubijo denar.
Vrednost delnic pogosto pade v obdobjih recesije in drugih obdobjih gospodarske negotovosti. Nekateri vlagatelji izkoristijo takšne situacije in kupujejo delnice po nizkih cenah s pričakovanjem, da bodo te delnice prodali za dobiček, ko si trg opomore. Kritiki monetarne politike trdijo, da dejanja vlade motijo naravno oseko in tok prostega trga. Če vlada sprejme ukrepe za stabilizacijo trga, se delnice morda ne bodo dvignile in znižale v skladu s tržnimi razmerami. Nekateri trdijo, da lahko strah pred vladnimi ukrepi, ki vplivajo na trg, nekatere prepriča, da ne vlagajo v države, kjer vladne agencije strogo nadzorujejo monetarno politiko.
SmartAsset.