Omejena monarhija je vlada, v kateri monarh deluje kot vodja države, vendar ima pooblastila, ki so omejena z ustavo. V absolutni monarhiji ima monarh nenadzorovana pooblastila in deluje tako kot vodja države kot vodja vlade. Zato je glavna razlika med omejeno in absolutno monarhijo količina moči, ki jo ima monarh. Številne države, ki so nekoč imele absolutne monarhije, so postale omejene monarhije.
Kako delujejo monarhije
Omejene monarhije se pogosto imenujejo ustavne monarhije, ker so pristojnosti monarhov opredeljene z ustavami njihovih držav. Pogosto ima politično moč v omejeni monarhiji izvoljeni parlament ali kongres. V takem primeru predsednik vlade ali drugi uradnik nastopa kot vodja vlade in politični vodja države.
Absolutna monarhija daje politično moč kralju ali kraljici za upravljanje države in njenih ljudi. V sodobnem času bi lahko imela absolutna monarhija parlament, ki bi dajal vtis demokratično izvoljene vlade. V resnici bi lahko imel tak parlament malo politične moči in bi ga monarh lahko kadar koli preglasil ali razpustil.
Razlike v moči
Pogosto se zgodi, da ima kralj ali kraljica v omejeni monarhiji veliko ceremonialnih pooblastil, na primer odprtje zasedanja parlamenta. V teh okoliščinah bi lahko monarh izvajal politično oblast le po nasvetu ali odobritvi kabineta. Čeprav je monarh formalno zadolžen za vso vlado, ima morda malo dejanskih pooblastil. V nekaterih državah monarh nima niti nominalne vloge izvršnega direktorja in služi skoraj izključno kot ceremonialna figura.
V absolutni monarhiji velja obratno. Kralj ali kraljica se lahko srečata z uradniki za prispevke, vendar je končna odločitev odvisna od monarha. Absolutni monarh bi lahko imenoval tudi člane vlade, namesto da bi dovolil, da bi uradnike volili državljani države. Absolutna monarhija je lahko podobna diktaturi.
Zgodovinsko gledano je bila večina monarhij absolutnih. V letih po francoski revoluciji 1790-ih pa so absolutne monarhije postale redkejše, demokratično izvoljene vlade pa so vse pogostejše po svetu. Leta 2011 so bili primeri absolutnih monarhij Savdska Arabija, Katar, Oman in Svazi.
Nasledstvo v monarhijah
Tako v omejenih kot v absolutnih monarhijah je položaj monarha na splošno podedovan položaj, naziv pa se pogosto prenese na najstarejšega moškega otroka trenutnega monarha. V nekaterih primerih pa lahko naziv preprosto preide na najstarejšega otroka, bodisi moškega ali žensko. Če monarh nima otrok, uveljavljen dedni red na splošno določa, kateri od monarhovih najbližjih sorodnikov bo podedoval naslov.