Karvedilol in metoprolol sta oba zaviralca beta, vendar se razlikujeta predvsem po selektivnosti, katere receptorje beta blokirata. Karvedilol blokira tako alfa kot beta receptorje, metoprolol pa je bolj kardioselektiven, torej bolj selektiven za srce. Trgovska imena teh zdravil se razlikujejo od države do države, odvisno od proizvajalca.
Tako karvedilol kot metoprolol se uporabljata za zdravljenje hipertenzije in srčnih stanj, kot sta angina pektoris ali kongestivno srčno popuščanje. Delujejo tako, da blokirajo beta receptorje okoli srca, kar preprečuje delovanje adrenalina in noradrenalina, hormonov boja ali bega. To upočasni srce in posledično zmanjša pritisk na srce in krvni tlak. Za razliko od metoprolola ima karvedilol tudi nekaj zaviralnega delovanja na alfa receptorje, kar povzroči širjenje krvnih žil in manjšo odpornost ter s tem tudi znižanje krvnega tlaka.
Čeprav se mehanizmi delovanja karvedilola in metoprolola nekoliko razlikujejo po svoji selektivnosti, si možne neželene učinke delijo z vsemi zaviralci beta. Pogosto izkušeni neželeni učinki lahko vključujejo upočasnjen srčni utrip, omotico, zaspanost in druge učinke na osrednje živčevje ter neželene učinke na prebavila. Na začetku zdravljenja se je treba izogibati vožnji in upravljanju težkih strojev, dokler ni zagotovljena toleranca. O morebitnih neželenih ali resnih stranskih učinkih se je treba posvetovati z zdravnikom, ki ga je predpisal.
Kot pri vseh zdravilih sta lahko karvedilol in metoprolol kontraindicirana pri nekaterih ljudeh z osnovnimi kliničnimi stanji. O tem se je treba pred začetkom zdravljenja posvetovati z zdravnikom. Pogovoriti se je treba tudi o nosečnosti, želeni nosečnosti in dojenju. Bolniki z astmo ne smejo uporabljati zaviralcev beta.
Na voljo so različni farmacevtski pripravki karvedilola in metoprolola. Oba se jemljeta peroralno, običajno enkrat na dan, včasih pa se lahko vzameta dvakrat na dan glede na odziv. V nekaterih državah so na voljo pripravki s podaljšanim ali nadzorovanim sproščanjem. V večini primerov se odmerjanje začne z nizkim in titrira glede na toleranco in odziv.
Predpisanega odmerka ne smete nikoli preseči. Za zmanjšanje neželenih stranskih učinkov bo uporabljen najnižji učinkovit odmerek, v večini primerov pa bo zdravljenje dolgotrajno. Za spremljanje in vzdrževanje so potrebni redni pregledi pri zdravniku, ki predpisuje.
Čeprav so razlike med karvedilolom in metoprololom majhne in ju je mogoče uspešno uporabljati za zdravljenje istih stanj, se lahko odziv od bolnika do bolnika razlikuje. Zdravnik, ki predpisuje zdravilo, se bo odločil glede na klinično sliko posameznega bolnika in ustrezno zdravil. Na začetku bo morda potrebno nekaj zdravljenja in/ali odmerka, preden se doseže optimalen nadzor.