Srčna rehabilitacija je program, ki se osredotoča na zdravje srčnega bolnika. Bolnike, ki gredo skozi te vrste programov, običajno spremljajo zdravstveni delavci in pogosto spoznajo načine za izboljšanje njihovega življenjskega sloga. Vaje za rehabilitacijo srca običajno pomagajo okrepiti bolnikovo srce in tudi njegovo telo. Vaje za rehabilitacijo srca so pogosto sestavljene iz aerobnih vaj in vaj za moč.
Vaje za rehabilitacijo srca se pogosto začnejo bodisi potem, ko bolnika napoti zdravnik ali po medicinskem posegu, kot je namestitev stenta ali operacija srca. Sprva je vadba zelo nizka po intenzivnosti. Bolnike v bolnišnici na primer pogosto spodbujajo k sprehodu po dvoranah.
Vsaj prvih nekaj tednov vaj za rehabilitacijo srca pacientove vitalne znake običajno spremljajo zdravniki, medicinske sestre ali fizioterapevti. Zabeležena bosta krvni tlak in srčni utrip. Običajno bo opaziti tudi, ali je bolnikov srčni utrip reden ali nepravilen.
Aerobna vadba, kot sta hoja ali kolesarjenje, predstavlja večino vaj za rehabilitacijo srca. Te se običajno izvajajo nekajkrat na teden po pol ure do ene ure. To pa se lahko razlikuje glede na to, kaj velja za varno raven vadbe za posameznega bolnika. Poleg pomoči bolniku pri izgubi teže bo aerobna vadba pripomogla tudi k krepitvi srčnih mišic. Tako kot katera koli druga mišica, bolj ko je srce razgibano, močnejše bo postalo.
Druge mišice v telesu lahko napnete z vadbo za moč ali vadbo z utežmi. Ta terapija lahko vključuje dejavnosti, kot so dvigovanje uteži ali druge vaje za odpornost. Bolnik običajno začne s tovrstno vadbo nekaj tednov po začetku aerobnih kardioloških rehabilitacijskih vaj. Tako kot pri režimu aerobne vadbe tudi bolniki običajno začnejo z majhnim in povečajo intenzivnost, ko njihov zdravnik meni, da so pripravljeni. Pacient bi lahko na primer začel z dvigovanjem pet funtov uteži in dodal večjo težo, ko postane močnejši.
Večina zdravnikov priporoča, da se bolniki držijo programa srčne rehabilitacije od nekaj mesecev do enega leta. Ko bolnik napreduje in postaja močnejši, lahko začne izvajati težje ali intenzivnejše vaje. Poleg tega lahko začne več telovaditi tudi doma. Sčasoma med vadbo morda ne bo potreboval nadzora zdravstvenih delavcev.
Med vadbo, bodisi nadzorovano ali nenadzorovano, srčnim bolnikom običajno svetujemo, naj se zavedajo vseh nevarnih simptomov. Izogibati se je treba na primer vsem vajam, ki povzročajo omotico ali težave z dihanjem. Tudi v primeru, da začuti kakršno koli bolečino ali nelagodje v prsih, mora bolnik prenehati z vadbo in čim prej obvestiti svojega zdravnika.