Mehko računalništvo je veja računalništva, ki deluje na podlagi tega, da vse rešitve problemov ne morejo biti natančno natančne. Najpogosteje je povezan z računalniškimi tehnikami, ki so zasnovane tako, da posnemajo biologijo, predvsem človeške možgane. Večine problemov, ki jih rešuje mehko računalništvo, ni mogoče zlahka razčleniti na čisto matematični pristop.
Da bi razumeli koncept mehkega računalništva, je treba razumeti razlike med računalnikom in človeškimi možgani, zlasti njihove relativne prednosti in prednosti. Možgani pri opravljanju določene naloge delujejo počasneje, vendar so veliko bolj spretni pri obravnavanju več možnosti hkrati. Računalniki lahko izračunajo hitreje, vendar so omejeni na bolj logičen pristop, ki temelji na eni stvari in času.
Če navedemo primere teh razlik v praksi, lahko iskalnik poišče določen del besedila po celotnem indeksiranem svetovnem spletu v delčku sekunde. Človek morda ne bo mogel dokončati iste naloge z enako količino tiskanega materiala v življenju. Vendar pa računalniki relativno slabo prepoznajo podobo, na primer obraz. Človek običajno zna prepoznati obraz v trenutku, medtem ko je v nekaj sekundah mogoče prepoznati tudi nekoga, ki ga je srečal enkrat pred davnimi časi.
To neskladje v sposobnosti prepoznavanja obraza naj bi bilo zato, ker si ljudje dobro zapomnijo obraz kot celoto, za razliko od računalnika, ki bi sliko razčlenil na posamezne slikovne pike in jih primerjal enega za drugim. Medtem bi bil človek samozavesten, da bo opazil dovolj podobnosti, da bi bil prepričan, da bo močno ugibal, tudi če bi bilo nekaj manjših ali celo večjih razlik. Človek lahko običajno prepozna obraz starega šolskega prijatelja, tudi če se je s staranjem močno spremenil; človek dobro prepozna pomembne lastnosti, kot so oči in struktura kosti.
Cilj mehkega računalništva je posnemati človeški ali drugi živalski pristop k reševanju težav. To lahko vključuje uporabo mehke logike, ki je v nasprotju s tradicionalno binarno logiko, kjer je vsak podatek bodisi 1 bodisi 0, kar je mogoče obravnavati kot popolnoma narobe ali prav. Mehka logika omogoča, da se del podatkov oceni na kateri koli stopnji med 0 in 1, kar je enako neskončnim stopnjam natančnosti.
Najpogostejša uporaba mehkega računalništva vključuje poskus preslikave biološke strukture, kot so možgani. To omogoča znanstvenikom, da izvejo več o tem, kako delujejo možgani in kako se spopasti z nevrološkimi težavami. Mehko računalništvo se lahko uporablja tudi za lažje načrtovanje programske opreme, ki deluje po logiki, ki jo ljudje razumejo. Lahko se uporablja tudi kot osnova hibridnega pristopa k računalstvu, ki združuje sposobnosti sklepanja ljudi s hitrostjo obdelave in natančnostjo računalnika.