Podlaket ima predvsem dve različni kosti: polmer in ulno. Kosti podlakti so značilno dolge in tanke. Med kostmi je tudi opazna vrzel, kjer se nahaja list vlaken, imenovan medkostna membrana.
Del človeškega zgornjega uda, kosti podlakti se nahajajo od komolca navzdol do zapestja. Kost je vzporedna z nožnim delom človeškega spodnjega uda, od kolena do gležnja. Polmer ulnarne kosti lahko določite tako, da roko držite obrnjeno navzdol. Polmerna kost se razteza od mesta, kjer se nahaja palec, medtem ko je mezinec indikator, kje je ulnarna kost.
Polmer je krajša kost obeh kosti podlakti; je v manjši meri obokana in ima obliko kot prizma. En konec radiusne kosti neposredno komunicira z drugim koncem nadlahtnice nadlakti, ki delno tvori komolčni sklep. Drugi konec je povezan z manjšimi kostmi in sklepi, ki sestavljajo zapestje. Pri tem se polmer poveže tudi z ulnarno kostjo vstran in tvori nekakšen trikotnik s kostmi zapestja. Glavna funkcija radiusa je olajšati gibanje zapestja, saj se s slednjim neposredno povezuje. Zgornji del kosti, ki je bližje komolcu, služi tudi kot pritrdilna točka za mišice bicepsa.
Ulnarna kost po dolžini premaga polmerno kost, vendar ima enako prizmatično obliko. En konec te kosti dopolnjuje strukturo komolca, skupaj s konci radiusa in nadlahtnice. Za razliko od radiusa ulna nima neposredne povezave z zapestnim sklepom in zato nima nobene funkcije pri premikanju roke in zapestja. Je pa neposredno povezana z nadlaketjo in je točka pritrditve mišice tricepsa, spodnjih mišic nadlakti.
Med obema kostma podlakti je polmerna kost bolj nagnjena k zlomom v primerjavi z ulnarno kostjo, zlasti v borilnih veščinah. Ena standardna tehnika pri obrambi glave borca je dvig rok in blokiranje udarca. V tem položaju polmerna kost trči ob nasprotnikove udarce in utrpi več poškodb. Pri zlomih podlakti v otroštvu trije od štirih otrok doživijo tudi zlome polmera, v nasprotju z zlomom ulnarja pri enem od štirih otrok.