Klaritromicin je generično ime za peroralno antibakterijsko zdravilo, ki se trži pod blagovno znamko Biaxin®. Običajne uporabe klaritromicina vključujejo zdravljenje nekaterih razjed, legionarske bolezni in okužb, ki jih povzročajo bakterije. Druga zdravila, živila in že obstoječa stanja lahko vplivajo na zdravilo. Nekatere od teh interakcij so blage, druge pa so lahko smrtno nevarne. Eno največjih tveganj klaritromicina je interakcija z zdravili, kot so zdravila za redčenje krvi, zdravila za srce, statini, zdravila proti bolečinam in pomirjevala, pa tudi nekatera zdravila za erektilno disfunkcijo ali epileptične napade.
Številna zdravila, ki so varna pri običajnih odmerkih, lahko postanejo strupena v kombinaciji s klaritromicinom. Antibakterijsko vpliva na to, kako dobro jetra obdelujejo toksine in to zmanjšanje delovanja jeter lahko povzroči nevarno kopičenje zdravila v telesu. Poročali so o interakcijah klaritromicina s karbamazepinom, klordiazepoksidom, diazepamom, kolhicinom in zdravili na osnovi ergota, kot so zdravila proti migreni.
Interakcije klaritromicina so možne tudi, če se antibakterijsko zdravilo jemlje z zdravili, ki se uporabljajo za uravnavanje srčnega utripa, kot je digoksin. To je posledica dejstva, da lahko klaritromicin sam spremeni ritem. V kombinaciji z drugimi zdravili, ki prav tako spreminjajo srčni utrip, se lahko pojavi potencialno resno stanje, znano kot podaljšanje QT. Pri bolnikih, ki jemljejo digoksin ali podobna zdravila, obstaja največje tveganje za interakcije klaritromicina, ki vplivajo na srčno-žilni sistem. Ker imajo bolniki z nizko koncentracijo kalija ali magnezija povečano tveganje za podaljšanje intervala QT, se morajo bolniki, ki imajo zmanjšane ravni ali jemljejo diuretike, ki lahko znižajo te ravni, o uporabi klaritromicina pogovoriti s svojim zdravnikom.
Eden od možnih stranskih učinkov zdravil za redčenje krvi, kot je varfarin, je povečano tveganje za modrice in krvavitve. Klaritromicin lahko povzroči, da zdravilo preveč redči kri. Poročali so o krvavitvah iz nosu, poročali pa so tudi o primerih notranjih krvavitev, nekatere od njih precej hude.
O potencialno resnih interakcijah klaritromicina so poročali tudi pri bolnikih, ki so jemali teofilin, pimozid, ranitidin, terfenadin, vardenafil, nevirapin in atazanavir. Nekatera poročila o oslabljenem razmišljanju in motnjah spanja so pripisali interakciji s triazolamom. Druga zdravila, kot sta itrakonazol in sakvinavir, povzročajo dvosmerne interakcije klaritromicina, pri katerih vpliva na učinkovitost obeh zdravil.
Bolnike z boleznijo jeter ali ledvic je treba skrbno spremljati, če se njihovi zdravniki odločijo predpisati klaritromicin, saj lahko antibakterijsko zdravilo zmanjša sposobnost teh organov za odstranjevanje toksinov. Posebno pozornost je treba nameniti tistim z okvarjenim delovanjem ledvic ali jeter, če jemljejo katerokoli zdravilo za zaščito pred interakcijami klaritromicina. Običajno zdravniki tudi neradi predpisujejo klaritromicin bolnikom z miastenijo gravis, motnjo, ki povzroča mišično oslabelost.