Za večino ljudi sanje vsebujejo smiselna, namerna in dejanska sporočila, ki so povezana z dogodki v njihovem življenju. Obstajajo tudi številni zapisi o znanstvenih problemih, ki so bili rešeni, in literarnih delih, ki so nastala kot posledica sanj. Nekatera raziskovalna dela pa kažejo, da so sanje odraz težav, ki jih sanjač doživlja v resničnem življenju, sanjska terapija pa se uporablja za olajšanje čustvenega reševanja teh težav. Druge prednosti sanjske terapije vključujejo zaznavanje človekovih vsakdanjih potreb, želja in želja ter razumevanje njegove domišljije.
Pojav sanj med spanjem je že dolgo sporna tema. Stari Egipčani so razpravljali o sanjah in jih razlagali, stari Grki pa so verjeli, da so to sporočila bogov. Grški učenjaki, kot sta Hipokrat in Aristotel, pa so verjeli, da sanje razkrivajo fiziološke informacije o prihajajočih telesnih motnjah. Ta prepričanja so bila sčasoma pozabljena zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov. Šele leta 1900 je Sigmund Freud, začetnik psihoanalize in prvi, ki je izvedel znanstveno analizo človeškega nezavednega uma, začel sodobno raziskovanje sanj.
Psihoanaliza je sestavljena iz raziskovanja človeškega uma in zdravljenja čustvenih ali psiholoških motenj. Človeški um je sestavljen iz zavestnega dela, imenovanega ego, nezavednega dela, imenovanega id, in vesti, imenovane superego. Med temi tremi deli je močna meja, ki ločuje ego od motečih misli v idu; meja pa med spanjem oslabi, kar omogoča, da moteče misli iz id dosežejo ego in spodbudijo superego, da sprošča opozorila. Te dejavnosti povzročajo konflikte znotraj osebe in se običajno kažejo v njegovih sanjah.
Manifestacije konfliktov v sanjah lahko povzročijo tesnobo in depresijo, saj ego poskuša obdržati nadzor tako, da ima »sporazum« z drugimi deli, kar se lahko kaže kot zavore, ki lahko povzročijo nenormalno vedenje. V psihoanalizi so anksioznost, depresija in nenormalno vedenje psihonevrotični simptomi. Za zdravljenje teh simptomov morajo bolniki poiskati psihoanalitično zdravljenje, kot je sanjska terapija. Medtem ko analiza vsebine sanj vključuje preprost opis in razvrstitev predmetov v sanjah, sanjska terapija vključuje globoko razlago simbolnih predstav v sanjah.
Med sanjsko terapijo se pacient naleže na udoben kavč, analitik pa sedi za njim. Položaj tako pacienta kot analitika omogoča pacientu, da se osredotoči na svoje misli, ne da bi ga odvrnil od analitika. Po navodilih analitika je pacientu dovoljeno, da pove karkoli o svojih sanjah, medtem ko poskuša priklicati boleče spomine ali skrite želje. Nato bi analitik razlagal sanje in poskušal vzpostaviti povezavo med sanjami in pacientovimi spomini ali željami.