Prednosti psihoterapije za obsesivno kompulzivno motnjo (OCD) vključujejo boljše razumevanje, kaj sproži določeno vedenje, izboljšano samosprejemanje in razvoj bolj konstruktivnih metod za spopadanje s strahovi ali čustvenimi travmami. Ljudje, ki se podvržejo psihoterapiji za OCD, to pogosto počnejo, ker imajo ponavljajoče se in vsiljive vedenjske rituale, ki so dovolj razširjeni, da negativno vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in tudi na njihove osebne odnose. Številni cilji psihoterapije za to težavo vodijo bolnike do spoznanja, da se njihovi zamišljeni katastrofalni dogodki ne bodo zgodili, če ne bodo prenehali izvajati svojih ritualov.
OCD je na splošno razvrščena kot anksiozna motnja, ki je povezana z močno željo obolelih, da bi pridobili nadzor nad delom svojega dnevnega okolja. Mnogi menijo, da se bo njim ali njihovim bližnjim zgodilo nekaj groznega, če določenih obredov ne bodo izvajali natančno. Običajna ritualna vedenja OCD vključujejo tapkanje, štetje in večkratno preverjanje določenih predmetov. Natančen vzrok te motnje ni znan, čeprav jo raziskovalci duševnega zdravja pogosto povezujejo s kombinacijo kemijskih neravnovesij možganov in določenih vplivov okolja, kot je travma v zgodnjem otroštvu. Psihoterapija za OCD lahko pogosto nauči paciente, da prepoznajo svojo tesnobo, ki povzroča ritual, preden postane premočna, in se ji zoperstavi z bolj pozitivnimi tehnikami sproščanja.
Ena vrsta psihoterapije za OCD se osredotoča na pridobivanje vpogleda v temeljne vzroke obsesivnih misli in misli, ki povzročajo tesnobo. Mnogim terapevtom je ta pristop koristen na začetku za učenje natančnih vzorcev vedenja različnih bolnikov z OKM. Drug koristen poudarek psihoterapije za OCD je na sprostitvenih metodah za razpršitev prevladujoče tesnobe motnje. Uporaba določenih miselnih podob, dihalnih vaj in samogovora lahko pogosto pomaga bolnikom z OKM, da se sprostijo, ko začnejo čutiti željo po izvajanju ritualov. Te tehnike običajno zmanjšajo povprečno število krat, ko vsak dan začutijo potrebo po svojih ritualih.
Psihoterapija za OCD lahko pomaga obolelim, da razvijejo tako bolj sproščen mentalni odnos kot tudi bolj pozitiven pogled nase. OKM je motnja, ki lahko pogosto povzroči nizko samopodobo in občutek manjvrednosti v primerjavi z drugimi ljudmi. Čeprav lahko nekatere psihoterapevtske metode namerno povzročajo tesnobo, lahko bolniki, ki se lahko držijo svojih novih veščin obvladovanja in sproščanja, pridobijo nadzor nad negativnimi strahovi, zaradi katerih so izvajali obsesivne dnevne rituale. Ta vidik nadaljevanja psihoterapije je še posebej koristen, ker lahko sčasoma nauči bolnike, da so sposobni ljudje, ki obvladujejo svoj OKM, namesto obratno.