Prednosti sprostitvene terapije za multiplo sklerozo so v tem, da se stanje lahko pozdravi kot posledica zdravljenja. Zdravljenje predpostavlja, da je vzrok za stanje kronična cerebrospinalna venska insuficienca (CCSVI), in opravi angioplastiko, da odpravi težavo. Raziskave so pokazale, da imajo bolniki z multiplo sklerozo vsaj 3.7-krat večjo verjetnost, da bodo zboleli za CCSVI. Odpiranje krvnih žil teoretično preprečuje kopičenje železa in krvi v možganih in s tem preprečuje, da bi imunski sistem napadel možgane. Znano je, da je multipla skleroza avtoimunsko stanje, pri katerem imunski sistem napade mielin, kar povzroča motorične in kognitivne težave.
Če je teorija dr. Paola Zambonija pravilna, je osvobodilna terapija za multiplo sklerozo zdravilo za to stanje. S postopkom je mogoče odpraviti simptome bolezni, kot so vrtoglavica, utrujenost, mišični krči ter motnje v delovanju črevesja in mehurja. Raziskave so pokazale, da 73 odstotkov bolnikov, ki so prejeli poseg, do dveh let pozneje nima nobenih simptomov. Učinkovitost postopka je odvisna od predpostavke, da je CCSVI vzrok za multiplo sklerozo. Če raziskave ugotovijo, da težavo povzroča CCSVI, potem osvobodilna terapija nudi potencialno zdravilo za to stanje.
Študije o odnosu med multiplo sklerozo in CCSVI so dale mešane rezultate. Na splošno so raziskave pokazale, da je pri bolnikih z multiplo sklerozo med 3.7 in 13.5-krat večja verjetnost, da bodo imeli CCSVI. Razpon teh rezultatov je odvisen od vključitve študije, ki jo je izvedel dr. Zamboni, ki je pokazala, da ima 95 odstotkov bolnikov z multiplo sklerozo tudi CCSVI. Kritiki so trdili, da so raziskovalci morda nezavedno pristranski, in poudarjajo, da je mogoče vplivati na rezultate ultrazvoka, opravljenega za potrditev stanja. Močnejši pritisk na prizadete žile ali zahtevanje od bolnika, da diha globlje, lahko povzroči pojav CCSVI.
Izum osvobodilne terapije za multiplo sklerozo temelji na ugotovitvi, da so žile, ki so odgovorne za odvajanje krvi iz možganov, zožene pri bolnikih z multiplo sklerozo. Če so te žile zožene, lahko povzroči zvišan krvni tlak in kopičenje krvi v možganih. Kri bi potem lahko sproščala železo v možgane, ki ga tam naj ne bi bilo. Povečan pritisk na krvne žile bi lahko povzročil drobne razpoke, ki omogočijo imunskim celicam, da pobegnejo v možgane. Imunske celice bi lahko napadle železo, da bi ga poskušale odstraniti in povzročile poškodbe mielina v možganih.
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, ki jo povzroča imunski sistem, ki napada mielin. Mielin je pomemben sestavni del možganov in pomaga prenašati vitalne signale med nevroni. Če je pacientov mielin poškodovan, ta predel možganov preneha delovati pravilno. To povzroča različne simptome multiple skleroze, odvisno od specifične lokacije v možganih, ki je prizadeta.