Ena od glavnih prednosti operacijskega sistema Linux® je zmožnost, da ga zakonito brezplačno pridobite tudi za komercialno uporabo. Pogosto ga izberejo ljudje, ki raje uporabljajo manj priljubljeno programsko opremo, ker je le redko tarča zlonamernih programov ali zlonamerne programske opreme, kot so virus, črv, poštna bomba, vohunska programska oprema, oglasna programska oprema in trojanski konji. Druge prednosti, ki se na splošno štejejo za pomembne, vključujejo vsestranskost, moč, svobodo, stabilnost in programsko opremo v paketu, ki jo ponuja Linux®. Linux® običajno zahteva manj virov kot Microsoft Windows, kar pogosto omogoča njegovo namestitev na stari strojni opremi.
Operacijski sistem Linux® ima dobesedno na stotine različic, znanih kot distribucije, ki jih imenujemo tudi distribucije ali okusi. To dejstvo je treba upoštevati pri izbiri enega od njih za osebno ali poslovno računalništvo, saj tisto, kar je prednost v eni distribuciji, morda ni v drugi. Tiny Core Linux® ima na primer velikost datoteke le približno 10 megabajtov, zaradi česar je ena najmanjših distribucij na svetu. Prednost ima, da deluje na starem osebnem računalniku (PC) tudi brez trdega diska in ponuja popolno prilagoditev, saj je sistem golih kosti. Strma krivulja učenja za začetnike operacijskega sistema Linux® pa bi lahko štela za slabost.
Zelo pomembno je razumeti, da se vsaka od številnih distribucij Linuxa zelo razlikuje in da ta razlika določa njegove prednosti in slabosti. Vsi so običajno manj dovzetni za zlonamerno programsko opremo, uporabljajo manj virov, prihajajo s programsko opremo v paketu, ponujajo brez omejevalnih uporabniških licenc in so zelo stabilni, zlasti strežniške izdaje. Operacijski sistem Fedora Linux® je na primer opremljen s številnimi programi. Zmogljiva programska oprema, združljiva z Microsoft Word®, za obdelavo besedil, preglednice, upravljanje baz podatkov, predstavitve in vodenje projektov je le nekaj programov, ki bi jih lahko vključili v paket. Uporabniki osebnih računalnikov bi se morali zavedati, da so v vsaki distribuciji tudi različice, ki predstavljajo spremembe in izboljšave z vsako novo izdajo; na primer, Fedora 6 se razlikuje od Fedora 10.
Programska oprema, ki je priložena eni različici, morda ne bo prikazana v drugi; vendar imajo uporabniki Linux® prednost, da izbirajo med dobesedno tisočimi programi iz skladišča. Druge priljubljene distribucije vključujejo Ubuntu, OpenSuse, Debian in Puppy. Poleg pisarniškega paketa so na voljo tudi e-poštni odjemalci, programska oprema za zapisovanje zgoščenke (CD) ali digitalnega vsestranskega diska (DVD), takojšnje sporočanje (IM), glasovni protokol (VoIP), urejevalniki besedil in še veliko več. Operacijski sistem Linux® je znan tudi po vsestranskosti in svobodi, ki ju ponuja večina distribucij. To je odprtokodni operacijski sistem, ki običajno ne temelji le na jedru Linux®, ampak tudi na tem, kar je znano kot »GNU/Linux«.
Uspešno ustvarjanje večine distribucij običajno vključuje uporabo jedra Linux® skupaj s kodo iz projekta GNU. Zato naj bi številne distribucije operacijskega sistema Linux® »temeljevale na GNU/Linuxu«. Oba nabora kode sta brezplačna ali odprtokodna programska oprema, kar pa ne pomeni nujno brezplačno. Nekatere distribucije so 100-odstotno odprtokodne in jih je mogoče zakonito brezplačno prenesti in namestiti na toliko strojev, kolikor želi uporabnik.
Druge distribucije operacijskega sistema Linux® so plačljive, ker svoboda odprtokodne programske opreme vključuje svobodo plačevanja zanjo. Vsestranskost in svoboda tega sistema sta v tem, da je odprtokoden. To pomeni, da lahko vsak z znanjem programiranja zakonito vidi in spreminja kodo, celo do ustvarjanja druge distribucije, ki jo programer lahko ponudi brezplačno ali proti plačilu. Možnost ogleda kode ima pomembno prednost pred zaprtokodnim Microsoft Windows®, saj skrbnikom ni treba čakati na izdajo lastniških popravkov programske opreme, da bi ohranili varnost sistema. Končno, programsko opremo je mogoče namestiti in odstraniti brez ponovnega zagona sistema.