Naročanje v javnem sektorju je postopek, s katerim vladne agencije in drugi javni organi izbirajo in sklepajo pogodbe s komercialnimi podjetji za zagotavljanje blaga in storitev. To bo storjeno kot alternativa agenciji ali organu, ki sam izvaja storitev. Glavne prednosti so nižji stroški in možnost izkoriščanja strokovnega znanja strokovnjakov. V večini kapitalističnih držav se te ugodnosti skoraj razumejo kot prebrane, kar pomeni, da se vsak argument običajno nanaša na obseg in postopek javnih naročil.
Logika javnih naročil je dvojna. Prva glavna prednost je, da javni organ omogoča izbiro med več dobavitelji. To bi moralo vzpostaviti cenovno konkurenco, s čimer bi se znižali stroški za agencijo in na koncu za davkoplačevalce.
Drugi glavni argument za tovrstno naročilo je, da omogoča uporabo strokovnjakov in ne dela, ki ga opravljajo zaposleni v podjetju. To je lahko preprosto stvar strokovnega znanja; komercialno podjetje ima pogosto boljšo sposobnost identifikacije, najema in usposabljanja osebja za določeno vlogo kot agencija, ki se ukvarja z vrsto nalog. Obstajajo tudi ekonomije obsega. Javni organ, ki mora opraviti določeno nalogo le v omejenem obsegu, se ne bo vedno zdel vredno vlagati v vrsto specializiranih strojev, ki jih bo kupila komercialna družba, ali izkoristiti čim večje popuste na materiale.
Nekatere prednosti javnih naročil so sporne. Ena je ideja, da bo možnost izbire najcenejšega dobavitelja vedno najboljša možnost. Poteka razprava o tem, ali bi to lahko vodilo do tega, da bi dobavitelj opravljal slabo kakovostno delo ali bi ogrozil varnostne standarde. Posledično številne javne agencije uporabljajo politike javnih naročil, ki jih poznajo izrazi, kot je »najboljša vrednost«. To zahteva, da organ oceni potencialne dobavitelje po vrsti meril, kot sta strokovnost in kakovost, ne pa zgolj po ceni.
Druga možna omejitev koristi javnih naročil je izguba nadzora in odgovornosti. Možno je, da zasebni izvajalec, ki je najet za izvedbo naloge, tega ne bo opravil pravočasno. Če se to zgodi, bo javni organ dobil nekaj finančnega povratka v smislu kazenskih klavzul, vendar to ne bo spremenilo dejstva, da projekt ni dokončan. To pa ima lahko politične posledice za izvoljene uradnike.
SmartAsset.