Strukturirano financiranje je niz kompleksnih transakcij, ki se ponujajo za namene financiranja. V nekaterih primerih lahko finančna institucija te instrumente uporabi za pomoč pri povečanju uporabe lastniškega financiranja v podjetjih. Nekaj pogostih vrst strukturiranih možnosti financiranja vključuje zavarovane obveznice ali dolžniške obveznosti skupaj z drugimi postavkami sindiciranih posojil. Prednost teh možnosti financiranja je lahko zmožnost zapakiranja dobrih in slabih posojil skupaj in pridobivanja višjih nagrad za bolj tvegane naložbe. Slabosti vključujejo povečano tveganje in možnost, da so obveznosti brez vrednosti, zlasti v času gospodarske recesije.
Podjetja pogosto potrebujejo različne vrste financiranja za številne potrebe vodenja organizacije. Strukturirano financiranje omogoča podjetju, da ustvari dolžniško ali obvezniško obveznost iz posojil, ki jih vlagatelji lahko kupijo kot finančno naložbo. Ti finančni vrednostni papirji so pogosti v hipotekarni industriji, kjer posojilodajalec da več hipotek v eno samo listinjeno naložbo. Vlagatelji imajo lahko koristi od teh instrumentov, ker dobra posojila – torej tista, ki so najbolj varna pri plačilih posojilojemalcev – izravnajo bolj tvegana posojila. Druga prednost teh finančnih instrumentov je možnost višjih donosov.
Pri naložbah v nakup gre za finančni donos. Ena od težav posameznih vlagateljev je njihova nezmožnost, da bi brez uporabe velikih količin kapitala zaslužili najboljše ali najvišje finančne donose. Zavarovane obvezniške ali dolžniške obveznosti lahko posameznim vlagateljem ponudijo boljše možnosti za višje finančne donose. V mnogih primerih te strukturirane možnosti financiranja omogočajo skupinam vlagateljev, da te instrumente kupijo skupaj. Vsak vlagatelj ima nato možnost, da ustvari višje finančne donose iz združenih sredstev v teh listinjenih instrumentih.
Ena od pomanjkljivosti strukturiranih finančnih naložb je povečano tveganje, povezano z obveznico ali dolžniško obveznostjo, ki jo izda podjetje za finančne storitve. Možnosti, zavarovane s hipoteko, so na primer lahko tvegane, ko posamezne hipoteke prenehajo z neplačilom. Podjetja za finančne storitve potem vlagateljem ne morejo izplačati nobenih finančnih donosov, saj od imetnikov hipoteke ne prihaja nobenih sredstev. To sta pravzaprav dve slabosti strukturiranih financ, zavite v eno veliko naložbo. Med temi najbolj tveganimi naložbami so pogosto tisti zavarovani instrumenti, ki imajo v celotni naložbi najbolj tvegana posojila.
Vlagatelji se morajo pri nakupu strukturiranih možnosti financiranja zavedati tudi ocene finančne institucije. Na primer, institucije z nižjimi bonitetnimi ocenami imajo povečano tveganje s svojimi obveznicami. Vlagatelji morda ne želijo teh zavarovanih instrumentov, saj je tveganje že v ospredju.