Reproduktivno kloniranje je postopek uporabe genetskih informacij enega organizma za izdelavo popolne kopije istega organizma. To ni isto kot terapevtsko kloniranje, ki vključuje uporabo genetskih informacij za izdelavo identičnih kopij celotnega ali dela organizma z namenom zdravljenja motenj, ki se lahko pojavijo. Natančneje, kloniranje osebe, da bi ustvarili novo osebo z vsemi pravicami in možnostmi kot kdorkoli drug, je reproduktivno kloniranje; kloniranje osebe za darovalca organov za »izvirno« osebo je terapevtsko kloniranje. Mnogi podpirajo reproduktivno kloniranje zaradi njegove uporabe pri napredku znanosti, drugi pa nasprotujejo zaradi etičnih pomislekov, varnostnih tveganj in verskih prepričanj.
Z reproduktivnim kloniranjem so bili proizvedeni genetski kloni več različnih živali. Kloniranje živali predstavlja malo tveganja za ljudi, zato mnogi menijo, da je koristno, saj omogoča razmeroma varen razvoj boljše tehnologije kloniranja. Omogoča tudi odličen vpogled v genetske sestave različnih organizmov. Mnogi ljudje nasprotujejo kloniranju živali iz etičnih razlogov, saj je večina poskusov kloniranja neuspešnih in vodi do smrti ali hude iznakaženosti klonov.
Kloniranje ljudi je veliko bolj sporno vprašanje zaradi različnih etičnih in verskih pogledov, ki jih imajo ljudje glede vrednosti ljudi. Zagovorniki človeškega reproduktivnega kloniranja trdijo, da bi tisti, ki ne morejo imeti otrok z naravnimi ali trenutno razpoložljivimi laboratorijskimi sredstvi, lahko uporabili kloniranje, da bi imeli genetsko povezane otroke. Prav tako bi homoseksualnim parom omogočilo, da imajo genetsko povezane otroke, ne da bi se obrnili na posvojitelje ali nadomestne starše. Druga zelo kontroverzna prednost reproduktivnega kloniranja je zmožnost staršev, ki so izgubili otroke, da razvijejo natančne genetske klone izgubljenih otrok. Zagovorniki kloniranja se na etične ugovore pogosto odzovejo z navedbo, da je treba z razvojem novih potencialno dragocenih tehnologij spremeniti etične standarde družbe.
Nasprotniki reproduktivnega kloniranja trdijo, da bi kloniranje kot sprejeta praksa spodbudilo ljudi, da sebe in druge gledajo kot predmete. To bi prav tako povzročilo velik psihološki stres za klonirane posameznike, ki bi morali sprejeti, da so bili umetno pridelani in bi verjetno preživeli velik del svojega življenja v boju, da bi se rešili iz sence svojih genetskih »staršev«. Poleg tega je, kot je dokazano s kloniranjem živali, reproduktivno kloniranje zelo nevarno in lahko povzroči prezgodnjo smrt ali hudo izčrpavajočo iznakazitev klonov.