Boj proti raku je eden največjih izzivov, s katerimi se danes sooča medicinska stroka. Ena od možnosti, ki jo raziskujejo nekateri bolniki z rakom, je alkalna prehrana. Zagovorniki tega pristopa k zdravljenju raka namigujejo, da lahko povečanje alkalnosti telesnega pH uniči škodljive rakave celice. Mnogi zdravstveni delavci sicer opozarjajo na alkalno dieto za raka, saj spodbuja izločanje bistvenih skupin živil, kar ima za posledico pomanjkanje vitaminov in hranil. Prav tako pristop od leta 2011 ni bil dovolj preizkušen v študijah na ljudeh.
Obstaja nekaj znanstvenih dokazov, ki podpirajo teorijo, da se nekatere vrste rakavih celic hitreje razmnožujejo v kislem okolju. Tako bi lahko upoštevanje alkalne prehrane upočasnilo rast novih rakavih celic. Zagovorniki alkalne diete za raka poročajo, da je povečanje alkalnosti telesne pH mogoče doseči s preprostimi spremembami prehrane. Namigujejo, da živila z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob, predelanih sestavin in živalskih maščob povečajo kislost, zato bi izogibanje tem živilom lahko povečalo alkalnost v krvi.
Tisti, ki svarijo pred alkalno dieto za raka, pravijo, da s prehrano ni mogoče spremeniti telesnega pH, saj ima telo zapleten sistem za vzdrževanje pH vrednosti kljub spreminjajočim se dejavnikom. Čeprav lahko po zaužitju določene hrane pride do zelo začasnih sprememb pH vrednosti, mnogi zdravstveni delavci poročajo, da te spremembe ne morejo trajati daljše časovno obdobje. Izogibanje določenim skupinam živil bo posledično le prikrajšalo telo za vitalne hranilne snovi brez majhnega pozitivnega učinka.
Študije tudi kažejo, da rakave celice ne morejo dobro preživeti v okoljih, bogatih s kisikom. V alkalnem okolju so celice sposobne vzdrževati višje ravni kisika in učinkoviteje odstraniti odpadne produkte. Kasneje lahko alkalna dieta za raka zavira rast novih rakavih celic z omogočanjem okolja, bogatega s kisikom. Kot odgovor na trditve o povečani oksigenaciji kritiki alkalne prehrane namigujejo, da so spremembe v ravni kisika premajhne, da bi bile pomembne, in da je proces razmnoževanja rakavih celic veliko bolj zapleten, kot namiguje teorija kisika.
Ni priporočljivo poskušati preprečevati ali zdraviti raka brez navodil usposobljenega zdravnika. Z omejenimi znanstvenimi študijami o alkalni prehrani je večina dokazov o njeni uporabi anekdotična. O vseh spremembah v prehrani se je treba pogovoriti z zdravnikom, redno spremljanje pa je potrebno, da se zagotovi, da so zdravstvene odločitve v najboljšem interesu vsakega posameznega bolnika.