Ko detergentu za perilo dodamo encime, to močno poveča moč čiščenja. Encimi napadejo madeže in jih razgradijo, tako da se lažje sperejo. Obstaja veliko prednosti encimskega pranja, na primer boljše za okolje kot kemični detergenti; omogočanje pranja oblačil v hladni vodi, kar lahko zmanjša stroške energije; in mehčanje tkanin, ki so oprane z encimi.
Različni encimi napadajo različne vrste madežev, vključno s prstjo. Na primer, če ima kos oblačila madež hrane, madež najverjetneje vsebuje lipide, ki so maščobe. Encimska lipaza bi madež razgradila in ga zlahka izprala, zato lahko uporaba encimskega pranja pripomore k svetlejšim barvam in dolgotrajnejšim oblačilom.
Encimsko pranje je boljše za okolje kot uporaba kemikalij za pranje perila, saj so encimi biološko razgradljivi, zato se razgradijo, namesto da ostanejo v oskrbi z vodo. Encimi dobro delujejo tudi s hladno vodo, kar lahko zmanjša račun za energijo. Vroča voda ni nujno potrebna za odstranjevanje madežev. Visoka koncentracija encimov pomeni, da je mogoče porabiti manj detergenta na nalaganje perila, kar tudi prihrani denar.
Druga prednost encimskega pranja je, da encimi zmehčajo tkanino in ji dajo končen videz. Podjetja denim na primer uporabljajo encimsko pranje, da so kavbojke videti dobro obrabljene in udobne. To omogoča mehkejši in obrabljen občutek, ne da bi pri tem ogrozili moč in kakovost jeansa. Druge alternative, kot je pranje s kamnom, lahko obrabijo denim in vplivajo na to, kako dolgo traja. Encimsko pranje dobro deluje tudi pri kateri koli temperaturi, kar pomeni, da lahko občutljiva oblačila očistite brez poškodb.
Uporaba encimov v detergentih se je pojavila že pred dvajsetimi leti prejšnjega stoletja, vendar so trajala desetletja, da se je proces izpopolnil. Številni proizvajalci detergentov so se sprva upirali vključitvi encimov, vendar so encimi postali pogosti v detergentih v prahu do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Do začetka 1920. stoletja je imela večina detergentov za pranje encime v sebi.