Uporaba biometričnih varnostnih ukrepov za fizične objekte in elektronske naprave ima številne prednosti – in številne pomembne pomanjkljivosti. Biometrična varnost uporablja lastne fizične označevalce osebe kot edino sredstvo za dostop prek te varnosti. Tipični biometrični identifikacijski markerji vključujejo prstne odtise, glasovno preverjanje, skeniranje mrežnice in programsko opremo za prepoznavanje obraza.
Čeprav so ti varnostni ukrepi precej dragi, je glavna prednost ta, da so na splošno nepremagljivi za hekerje, kriminalce ali druge, katerih cilj je varnostni ukrepi preprečiti. Biometrične tehnologije pa imajo številne pomanjkljivosti, vključno z dejstvom, da se človeško telo sčasoma spreminja. Spremembe, ki spremenijo biometrične identifikacijske oznake tistih, ki imajo dovoljen dostop, lahko zapletejo tako dolgoročno varnostno logistiko kot delovni potek.
Glavna prednost uporabe biometričnih varnostnih sistemov je zmožnost lastnika nepremičnine ali vodje varnosti, da varnostni sistem prilagodi neposredno tistemu osebju, ki najbolj potrebuje dostop. Ideja je, da bo varnostni sistem z uporabo naravnih označevalcev, ki so edinstveni za vsako osebo, sposoben zlahka identificirati tiste, ki jim je dovoljen dostop, hkrati pa zlahka identificirati tiste, ki niso. Biometrična varnost je najbolj primerna za fizične prostore, ki zahtevajo stalno ali dolgotrajno zaščito. Obstaja nekaj metod za uporabo biometričnih tehnologij tudi za zaščito strojne opreme, programske opreme in podatkov, vendar te metode lahko premagajo vztrajni in predani hekerji.
Biometrični varnostni sistemi imajo izrazito prednost pred tradicionalnimi gesli, ključnimi kodami in dostopnimi karticami, ker jih ni mogoče vdreti, ukrasti ali prenesti od osebe, ki ima dovoljenje za dostop do nje. Toda poleg te funkcije imajo biometrični varnostni sistemi težave in pomanjkljivosti. Na primer, razvoj sive mrene bi lahko močno oviral zmožnost osebe, da pridobi dostop s potrditvijo skeniranja mrežnice, kar bi povzročilo težave celotnemu objektu, ki je svoje vire namenil tej obliki biometrične varnosti.
Če en član osebja z varnostnim dostopom razvije zdravstveno stanje, ki spremeni njegove ali njene biometrične oznake, ima zadevni objekt eno od dveh možnosti. Ali bodo morali veliko vlagati v dodatne oblike varnosti samo za to eno osebo ali pa celoten sistem spremeniti v drugo biometrično obliko ali pa se popolnoma oddaljiti od biometrije. Biometrični varnostni ukrepi ponujajo možnost zaščite objekta ali naprave na edinstven in oseben način, vendar je pri poskusu konfiguracije sistema potrebna previdnost in premišljenost.