Pomembno je, da oba starša razumeta, da ima, razen v redkih primerih, starš, ki nima skrbništva, vedno nekaj pravic v zvezi s svojim otrokom. Vendar pa ti morda niso skladni od enega primera do drugega. Pravice enega od staršev, ki nimajo skrbništva, mu lahko zagotovijo enako količino časa kot skrbnika, pravice druge osebe pa mu lahko dajejo pravico le do tedenskih obiskov pod nadzorom. Druge pogoste vrste starševskih pravic brez skrbništva lahko vključujejo dostop do šolskih kartotek in enaka pooblastila za odločanje v zvezi z zdravstvenimi odločitvami za otroka.
Dejstvo, da je eden od staršev skrbnik, na splošno ne pomeni, da ima polno avtoriteto nad otrokom. Le v redkih primerih je verjetno, da bo starš popolnoma izključen iz svojega otroka. Pravice staršev, ki nimajo skrbništva, mu na splošno vedno zagotavljajo nekakšen obisk. Količina in pogoji so dejavniki, ki se lahko zelo razlikujejo. Sodni sklepi nekaterim staršem, ki nimajo skrbništva, dajejo pravico do enakega časa z otrokom, kot ga ima skrbnik.
Pravice staršev, ki nimajo skrbništva, mu običajno omogočajo določeno količino komunikacije s svojim otrokom v času, ko ta nima obiskov. Ta naročila lahko omogočajo interakcijo na več načinov, kot so telefonski klici ali spletni video klici. V takih primerih se starš, ki opravlja skrbništvo, ne more na primer odločiti, da kot kazen za otrokovo slabo vedenje, ki je utemeljena z uporabo telefona, vključuje prepoved pogovora z očetom.
Pravice staršev, ki nimajo skrbništva, mu na splošno dajejo pravico do dostopa do nekaterih vrst informacij o svojem otroku. Morda bo lahko zahteval zdravstveno in šolsko kartoteko in mu jo razložil tako, kot bi jo razložil drugemu staršu. Prav tako ima lahko pravico do obveščenosti o določenih vprašanjih, ki se pojavijo v zvezi z njegovim otrokom, kot so bolezen, nesreče in vedenjske težave. Nekatere sodne odločbe vključujejo pooblastilo za odločanje med pravice staršev, ki nimajo skrbništva. To zahteva, da skrbnik komunicira z njim, ko se sprejemajo odločitve v zvezi s širokim naborom vprašanj, kot je izbira šole ali bogoslužja ali odobritev zdravstvenega postopka.
Pravice staršev, ki nimajo skrbništva, lahko vključujejo tudi pooblastilo, da od svojega otroka zahteva, da ostane v jurisdikciji. Ponekod se lahko starš skrbnik odseli daleč stran ali zapusti državo z otrokom, starš brez skrbništva pa je nemočen. Na drugih mestih pa tovrstne odločitve ne zahtevajo le soglasja starša, ki nima skrbništva, ampak bo morda potrebno, da se pisno strinja.
Poleg tega ima starš, ki nima skrbništva, pravico do izvršitve sodnih nalog. Razlog za sodno odredbo je, da nekatere odločitve postanejo pravno zavezujoče. Edini način za dosego pravice je, če se posamezniki zahtevajo, da to storijo. Glede na okoliščine lahko skladnost uveljavljajo policisti ali pa zadevo predložijo sodišču.