Teologija in znanost se nanašata na telesa znanja o določeni temi in obe disciplini uporabljata razum za razširitev tega korpusa znanja. Teologija je sistematično raziskovanje Boga in religije, znanost pa običajno imenujemo študij naravnega sveta. Čeprav se obe stroki zanašata na racionalni diskurz, teologija in znanost prideta v konflikt, ko prideta do različnih zaključkov o razlagah naravnih pojavov.
Beseda »teologija« izhaja iz korenin theos in logia, ki v grščini pomenita »Bog« oziroma »razprava«. Tako se študij teologije nanaša na naravo Boga in razlago svetih spisov. To je intelektualni študij duhovnih zadev. Obstaja veliko vrst teologije, vendar je veja, ki je najbolj povezana z znanostjo, znana kot »naravna teologija«. Naravna teologija poskuša priti do boljšega razumevanja Boga s preučevanjem naravnega sveta.
»Znanost« je po drugi strani beseda, ki izhaja iz latinskega scientia, kar pomeni »znanje«. Nanaša se tako na celotno znanje, pridobljeno z znanstvenimi raziskavami, kot na proces, s katerim se informacije zbirajo in analizirajo. Ta proces, znan kot znanstvena metoda, se osredotoča na oblikovanje napovedi in njihovo nato testiranje, da se ugotovi njihova točnost. Znanost vključuje številne discipline, vključno s fiziko, kemijo, biologijo in družboslovjem. Vsaka od teh disciplin ima sistem strokovnega pregleda, ki zagotavlja, da so znanstvene trditve dokazljive in ponovljive.
Teologija in znanost sta si podobni v tem, da oba uporabljata sistematično, racionalno raziskovanje za pridobivanje novega znanja ali razumevanja svojih predmetov. Oba želita uporabiti logiko za dosego soglasja v svojih skupnostih. Mnogi znanstveniki so ugotovili, da sta teologija in znanost popolnoma združljivi; na primer oče sodobne fizike Sir Isaac Newton je bil tudi teolog. Drugi znanstveniki – biolog Richard Dawkins je odkrit primer – trdijo, da je teologija zbirka vraževerja, ki ne prispeva k napredku človeškega razumevanja vesolja.
Oba sistema mišljenja prideta v nasprotje, ko trditve znanosti ovržejo ideje, ki jih je teologija uveljavila kot resnice, zlasti tiste, ki temeljijo na razlagi svetih spisov. Znamenit primer tovrstnega konflikta je bila Galilejeva sled katoliške cerkve. Galileo je slavno trdil, da se Zemlja giblje okoli sonca. To je bilo v nasprotju s tedanjim naukom katoliške cerkve, ki je trdila, da je Zemlja negibno središče vesolja in da se okoli nje gibljejo sonce in druga nebesna telesa. Galileo je bil prisiljen umakniti svojo trditev, čeprav se je pozneje izkazalo, da je znanstveno utemeljena.