Obrambne linije imunskega sistema so sestavljene iz treh glavnih komponent: prirojenega, prilagodljivega in pridobljenega imunskega sistema. Vsak sistem je ustvarjen ločeno in deluje tako kot neodvisen obrambni sistem kot kot simbiotski sistem, ki deluje v povezavi z drugimi. Sistemi so plasteni tako, da če grožnje zdrsnejo mimo ene obrambne črte, se odzove naslednja v vrsti. Od treh komponent, ki sestavljajo obrambne linije imunskega sistema, vsaka služi bodisi obrambno ali napadalno proti patogenom, kot so virusi, bakterije in drugi tujki.
Vsak človek se rodi s prirojenim imunskim sistemom. Kot sestavni del imunskega sistema je prirojena imunost znana tudi kot nespecifična imunost zaradi svoje bolj pasivne, posplošene vloge v imunskem sistemu. Fizične ovire, kot so koža in sluznice, so glavna sestavina prirojenega imunskega sistema. To so prve obrambne črte telesa, ki preprečujejo, da bi patogeni prišli v telo. Prirojena imunost velja za obrambnega člana ekipe imunskega sistema, ki uporablja orodja, kot je vnetje, da signalizira drugim imunsko povezanim sistemom, da vzpostavijo odziv.
Naslednji na vrsti za zaščito telesa pred patogeni je prilagodljivi imunski sistem. Če bakterije, virusi ali drugi tujki pridejo mimo telesnih fizičnih ovir, določene celice, znane kot naravni ubijalci ali T celice, neposredno napadejo patogene. Ko telo signalizira prisotnost toksinov, bakterij, poškodovanih telesnih celic, virusov ali drugih tujih molekul, celice ubijalke in z njimi povezane celice pomočnice poiščejo in uničijo grožnjo, preden lahko povzroči bolezen, bolezen ali nenormalno rast. Prilagodljiva imunost velja za ofenzivno komponento v obrambnih linijah imunskega sistema, ime pa je dobila po sposobnosti ustreznega prilagajanja kot odziv na različne grožnje.
Pridobljena imunost vključuje številne posamezne dejavnike. Imunizacije in protitelesa, ki nastanejo po predhodni izpostavljenosti patogenu, spadajo pod pridobljeno imunost, kar ustvarja še eno obrambno linijo imunskega sistema. Nekatere vrste pridobljene imunosti so začasne ali pasivne, saj veljajo za žaljivo in obrambno komponento človeškega imunskega sistema. Novorojenčki si na primer izposojajo imuniteto od svojih mater, najprej prek posteljice med nosečnostjo in po rojstvu s kolostrumom v materinem mleku. Kasneje, ko otrok dozori in doživi izpostavljenost določenim patogenom, prilagodljivi imunski sistem pomaga pridobljenemu imunskemu sistemu z ustvarjanjem spominskih celic ali protiteles. To omogoča pridobljenemu imunskemu sistemu, da vzpostavi trajno obrambo pred določenimi vrstami groženj.