Sladki koren že dolgo velja za naravno zdravilo za številne bolezni. Zgodovinar Plinij starejši je pisal o široki uporabi sladkega korena zaradi njegovih zdravilnih lastnosti pri zdravljenju prehlada, astme in ran. Korenina sladkega korena je bila najdena v grobnicah faraonov v Egiptu, kar nakazuje pomen zelišča za Egipčane. Dokazi o njegovi uporabi so bili dokumentirani v stari Grčiji, po vsem Rimskem cesarstvu in v kitajskih zeliščnih zdravilih. Ekstrakt sladkega korena v svoji naravni obliki vsebuje mineralokortikoidne in glukokortikoidne lastnosti ter protimikrobne lastnosti.
Sladki koren se pridobiva iz korenine rastline Glycyrrhiza glabra, ki je oleseneli grm, ki lahko zraste do pet čevljev (1.52 metra) visoko. Ime gliciriza izvira iz grške besede za “sladko korenino”. Rastlina je avtohtona v številnih subtropskih podnebjih, vključno s severno Kitajsko, Grčijo, Španijo, Turčijo in Irakom. Korenina vsebuje glicirizinsko kislino (GZA), ki je glavna spojina v ekstraktu sladkega korena. GZA je približno 50-krat slajši od saharoze, ki jo najdemo v sladkornem trsu.
Čeprav se v mnogih državah izvleček uporablja za aromatiziranje sladkarij, cigaret, gumijev in tako naprej, večina živil z aromo sladkega korena v ZDA ni naravno aromatizirana z GZA. Čeprav so medicinske študije pokazale, da je GZA uspešen za številne aplikacije, eno od glavnih zdravil, pridobljenih iz GZA, karbenoksolon, ki se uporablja za zdravljenje peptičnih razjed, ni na voljo v ZDA. Sladki koren se še ni uveljavil kot glavno zdravilo za nekatere bolezni v ZDA, čeprav se bolj pogosto uporablja po vsem svetu.
Protivirusno: GZA je bilo ugotovljeno v testih za zaustavitev nastajanja plakov pri treh različnih sevih japonskega encefalitisa, za zaviranje rasti virusa, ki povzroča hudi akutni respiratorni sindrom (SARS), in za uničenje celic virusa, ki povzroča raka, imenovanega Kaposijev sarkom. Študije so pokazale tudi zaviralni učinek GZA na virus humane imunske pomanjkljivosti (HIV), pa tudi na hepatitis A in B.
Antiparazitsko: v laboratorijskih testih na živalih je bilo ugotovljeno, da spojina v sladkem korenu ščiti pred okužbami s kandido, poleg tega pa ima določen učinek na Staphylococcus aureus.
Protitumorski: Testi z izvlečki sladkega korena so pokazali “inhibitorno aktivnost” pri nekaterih tumorjih in celicah melanoma. Študije so pokazale, da je GZA pri podganah in miših zagotovil zaščitni učinek proti laboratorijsko povzročenim tumorjem.
Holesterol: Študije z uporabo GZA so pokazale vpliv na oksidacijo lipoproteinov nizke gostote (LDL), kar lahko izboljša splošno zdravje srca in ožilja.
Protivnetno: Čeprav se izvlečki sladkega korena že dolgo uporabljajo za zdravljenje astme, ekcema in revmatoidnega artritisa, je bilo izvedenih le nekaj študij, ki dokazujejo te trditve. Študije, ki so bile izvedene, so pokazale, da ima sladki koren blag protivnetni učinek.
Prehlad: sladki koren pogosto najdemo v pastilah za grlo in je bilo ugotovljeno, da deluje kot blago izkašljevanje.
Sladki koren lahko zaužijemo kot čaj tako, da korenino sladkega korena nasekljamo ali naribamo in skuhamo v vroči vodi, lahko pa jo zdrobimo v obliki prahu in damo v kapsule za požiranje. Stoletja so korenine preprosto izkopali, očistili in žvečili, da so pridobili sok. Ko korenino zavremo, je nastala tekočina ekstrakt sladkega korena, ki ga lahko uporabimo kot aromo ali zdravilo.
Ker je bilo na ljudeh opravljenih le malo študij, večina učinkov sladkega korena na človeške bolezni ostaja anekdotna. Pri uporabi sladkega korena kot samozdravljenja je treba biti previden, saj je zastrupitev s sladkim korenom dobro dokumentirana. Preveliko odmerjanje sladkega korena lahko povzroči edeme, zastajanje tekočine ter zvišanje krvnega tlaka in ravni natrija v telesu.