Zdi se, da je terapija z matičnimi celicami za multiplo sklerozo obetavna v dveh različnih oblikah zdravljenja. Prvi vključuje ekstrakcijo pacientovih matičnih celic, preden se opravi kemoterapijo, in nato njihovo ponovno injiciranje. Drugo zdravljenje vključuje ekstrakcijo celic in njihovo ponovno injiciranje brez kemoterapije. Obe terapiji sta obetavni za zdravljenje posameznikov z zgodnjo stopnjo MS.
Najmanj invazivna metoda zdravljenja multiple skleroze z matičnimi celicami vključuje ekstrakcijo kostnega mozga iz pacienta ter filtriranje maščobe in kosti. To pusti za sabo matične celice, ki se nato ponovno vbrizgajo v posameznika. To je enodnevni, ambulantni postopek. Udeleženci študij niso poročali o kakršnih koli slabih učinkih zdravljenja, raziskovalci pa verjamejo, da so se njihovi simptomi izboljšali. Zdi se, da je zdravljenje pomagalo živčnim potem učinkoviteje prenašati živčne impulze. Raziskovalci verjamejo, da to zdravljenje deluje, ker matične celice ustvarijo nekakšen obliž na poškodovanih predelih hrbtenjače in možganov.
Bolj agresivna oblika zdravljenja z matičnimi celicami za multiplo sklerozo vključuje presaditev matičnih celic po kemoterapiji. Pacientu pred kemoterapijo izvlečejo lastne imunske matične celice. Nato opravijo kemoterapijo, da uničijo njihov imunski sistem. Nato se imunske matične celice ponovno injicirajo v pacientovo telo. Menijo, da ta proces ponovno vzpostavi imunski sistem.
Ta vrsta presaditve matičnih celic je znana kot avtologna nemieloablativna presaditev hematopoetskih matičnih celic. Bolniki, ki so opravili ta postopek, so opazili izboljšanje hoje, vida, moči in drugih simptomov MS 24 mesecev po zdravljenju. Ko so se izboljšave umirile, so simptomi bolnikov ostali stabilni.
Terapija z matičnimi celicami ponuja največ možnosti za bolnike z MS, ki so v zgodnjih fazah bolezni, znane kot recidivno-remitentna MS. Pri recidivno-remitentni MS bolnik med izbruhi bolezni ozdravi, delno ali v celoti. Deset do 15 let po diagnozi MS bolezen napreduje v sekundarno progresivno MS. V tej fazi bolezni se simptomi postopoma poslabšajo, kar povzroča nevrološke poškodbe, ki se ne zdijo reverzibilne.
Multipla skleroza je avtoimunska motnja, ki napada hrbtenjačo in možgane. Raziskovalci niso prepričani, kaj povzroča MS, vendar se domneva, da igrajo vlogo genetika, okolje, virus ali kombinacija teh dejavnikov. Bolezen je pogostejša pri ženskah kot moških, povprečna starost diagnoze pa je med 20 in 40 let. Simptomi vključujejo izgubo koordinacije, nejasen govor, mišične krče in tresenje.