Melissa officinalis ima dolgo zgodovino uporabe v medicini, zlasti v Evropi, kjer so jo že od srednjega veka uporabljali za zdravljenje stresa, tesnobe, nespečnosti, prebavnih motenj, kolik in depresije. Domneva se, da je grški zdravnik Theophrastus omenjal to rastlino, ko je omenil zdravilne lastnosti rastline, prevedene kot »medeni list«. Čeprav se redko uporablja ali raziskuje ločeno, se prijetno dišeče zelišče pogosto kombinira z drugimi pomirjevalnimi zelišči in zelišči, ki zmanjšujejo tesnobo, kot so baldrijana, hmelj ali kamilica. Sodobni raziskovalci so svojo pozornost osredotočili na nootropne – ali kognitivne – lastnosti Melisse officinalis, medtem ko so preučevali zdravljenje senilnosti, pa tudi na nenavadno protivirusno delovanje rastline proti virusu herpes simpleksa. Rastlina je bogata z najrazličnejšimi fitokemikalijami, od katerih nobena ne more biti odgovorna za vse njene farmakološke učinke.
Nekatere raziskave so se osredotočile izključno na eterična olja rastline. Bogata s hlapnimi olji, ki dajejo rastlini prijetno aromo in splošno ime »limonina melisa«, velik del njenega lajšanja bolečin, sproščanja mišic in antiseptičnega delovanja pripisujejo prisotnosti kemikalije evgenola. Verjame se, da so njegove protivirusne lastnosti produkt nekaterih rastlinskih številnih terpenoidnih in terpenoidnih spojin, ki se večinoma proizvajajo v strukturah, podobnih lasem, imenovanih žlezni trihomi, ki jih najdemo na listih, cvetovih in steblu.
Ekstrakcije eteričnega olja Melisse officinalis se razlikujejo od celotnega etanola ali vodnega ekstrakta, čeprav ne zajamejo številnih drugih aktivnih spojin. Domneva se, da večino lastnosti rastline, ki izboljšujejo kognitivne zmogljivosti, proizvaja fenolni antioksidant rožmarinska kislina, ki jo najdemo v višjih količinah v celotnem rastlinskem ekstraktu. Ta kemikalija je lahko tudi odgovorna za domnevno delovanje zelišč, ki lajšajo tesnobo in stres, saj zavirajo encim, ki je odgovoren za razgradnjo gama-amino maslene kisline – naravnega možganskega zaviralne nevrotransmiterje.
Nekatere raziskave so tudi pokazale, da ima lahko Melissa officinalis antitirotropno delovanje. To se lahko izkaže za koristno pri zdravljenju hipertiroidizma ali Graveove bolezni, saj vpliva na delovanje prekomerno aktivne ščitnice. Druge raziskave so pokazale, da lahko rastlina poveča serumske ravni močnih antioksidantov glutation peroksidaze in superoksid dismutaze. Od leta 2011 je potrebnih več raziskav, da bi te ugotovitve podkrepile.
Kljub široki paleti uporabe v medicini velja, da je delovanje te rastline precej blago. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) razvršča Melissa officinalis kot splošno varen aditiv za živila. FDA pa ne presoja o varnosti ali učinkovitosti rastline ali njenih izvlečkov pri zdravljenju kakršnega koli zdravstvenega stanja.