Kakšne so funkcije endoplazemskega retikuluma?

Endoplazmatski retikulum (ER) je mreža cevi in ​​veziklov ali transportnih molekul znotraj živalske celice poleg jedra. Glavne funkcije endoplazmatskega retikuluma vključujejo sintezo beljakovinskih molekul; sintetizira lipide in maščobe, kot je holesterol; ter presnovo zdravil in zdravil. Ker obstajata dve različni vrsti endoplzmičnega retikuluma – grobi in gladki ER – se vsaka vrsta osredotoča na različne funkcije. Funkcije endoplazmatskega retikuluma vključujejo tudi transport beljakovinskih molekul, ki se premikajo vzdolž citoskeleta proti ustreznemu mestu znotraj celice, preko drobnih transportnih sistemov, imenovanih vezikli.

Grobi endoplazmatski retikulum je običajno povezan s funkcijo sinteze beljakovin in transporta beljakovinskih molekul v različne dele celice. Membrana grobega ER je posejana z ribosomi, ki so sestavine, ki proizvajajo beljakovine iz svojih gradnikov, aminokislin. Ko se beljakovina sintetizira skozi grobi ER, se nato izloči iz jedrnega ovoja organele in v mehurčke. Ti mehurčki so majhni predelki, ki premikajo beljakovinske molekule navzdol po citoskeletu celice, ki je sestavljena iz citoplazme in deluje tako, da premika molekule skozi celico do želenega cilja.

Povezan z jedrno ovojnico celice, gladek endoplazmatski retikulum med drugim sintetizira steroidne hormone, kot je holesterol. Druge funkcije gladkega endoplazmatskega retikuluma vključujejo tvorbo lipidov ali maščob, kar je pomembno za stabilnost celične membrane. Gladka ER pomaga tudi pri presnovi ogljikovih hidratov, makrohranila, ki je prisotna v živilih in se uporablja kot vir energije za telo. Gladki endoplazmatski retikulum se od grobega razlikuje po gladki teksturi in odsotnosti žrebastih ribosomov.

Endoplazmatski retikulum deluje tudi za presnovo zdravil in zdravil s spreminjanjem določenih encimov. ER je pomemben za razstrupljanje telesa določenih spojin in tu pride v poštev endoplazmatski retikulum v jetrnih celicah. Funkcije endoplazmatskega retikuluma niso pomembne le zato, ker pomagajo razgraditi določene spojine, temveč zato, ker pomagajo pri proizvodnji beljakovin in maščob, ki so pomembne za stabilnost celičnih membran in komunikacijo med celicami. Te komponente delujejo tudi kot vir energije za telo in spodbujajo presnovne spremembe v celici.