Delniške možnosti so na voljo v dveh različicah. Nakupna opcija je pravica do nakupa določenega sredstva po fiksni ceni na določen datum ali pred njim. Prodajna opcija je pravica do prodaje določenega sredstva po fiksni ceni na določen datum ali pred njim. Sredstvo, ki ga je treba kupiti ali prodati, se imenuje osnovna vrednost, izvršilna cena ali izvršilna cena, je cena, po kateri se bo osnovni instrument kupil ali prodal, datum poteka pa je trenutek, ko opcije ni več mogoče uveljaviti.
Možnosti so običajno ocenjene z uporabo modela Black-Scholes. Združuje preostali čas do izteka, izvršilno ceno, trenutno ceno osnovnega instrumenta in oceno prihodnje nestanovitnosti, znano kot implicitna volatilnost (IV), da ustvari teoretično ceno za opcijo.
Ker je implicitna volatilnost edini neznan vhod, je pravilna cena opcij v celoti odvisna od natančnih napovedi prihodnje nestanovitnosti. Običajni pristop je merjenje dejanske nestanovitnosti osnovnega vrednostnega papirja v nedavni preteklosti, prilagajanje pričakovanim novicam, kot je prihajajoča objava zaslužka, in dodajanje rezerve za varnost. Ta pristop deluje dokaj dobro za likvidne (močno trgovane) opcije.
Določanje cen opcij za izvršilne cene, ki so daleč od trenutne cene osnovnega instrumenta, je nekoliko bolj zapleteno. Deloma kot odraz njihove nižje likvidnosti in deloma kot priznanje, da se lahko in tudi zgodijo nepričakovana velika gibanja cen, imajo takšne opcije k njihovi ceni dodano dodatno stopnjo marže.
Posledica tega je nekaj, kar imenujemo “nasmeh nestanovitnosti”. Black Scholes se lahko uporabi v obratni smeri za izračun implicitne volatilnosti (IV), potrebne za ustvarjanje dane cene; grafiranje IV za širok razpon cen izvajanja bo povzročilo risbo, ki spominja na nasmeh. To pomeni, da dlje kot je izvršilna cena od osnovne cene, višji je IV.
Cene opcij morajo upoštevati tudi nekatere druge tržne realnosti. Če se zgodi, da osnovna vrednost plača dividende in je ena plačana pred iztekom, mora model oblikovanja cen to upoštevati. Cene opcij so občutljive tudi na obrestne mere; če je splošna gospodarska situacija takšna, pri kateri se bodo obrestne mere v bližnji prihodnosti verjetno znatno spremenile, bodo potrebne prilagoditve.