Večina ljudi enači prejemanje novic, da so HIV pozitivni, s smrtno boleznijo. Vendar HIV sam po sebi ni smrtonosen. Mehanizem virusa HIV, razvrščen kot retrovirus, je oslabiti imunski sistem do te mere, da se telo ne more braniti pred drugimi grožnjami, ki se lahko gibljejo od nečesa tako agresivnega, kot je rak, do sicer dokaj benigne okužbe. Virus to naredi s pretvorbo lastne RNA ribonukleinske kisline (RNA) v deoksiribonukleinsko kislino (DNK) z uporabo encima, znanega kot RNA-reverzna transkriptaza, kot nosilec. Ta na novo oblikovana DNK nato nadomesti normalno DNK okužene celice, da se replicira.
Najbolj tarčne celice so T-celice, vrsta limfocitov ali specializirane bele krvne celice. Drugi pomožni limfociti, kot so celice CD4 in njihove podskupine, ki nosijo marker T4, se začnejo množiti kot odgovor na to invazijo. Vendar pa te celice postanejo tudi tarča virusa HIV. Ta proces se nadaljuje, dokler se število normalnih limfocitov ne zmanjša, jih sčasoma uničijo in nadomestijo celice, ki jih poganja DNK HIV. Na tej točki je okužena oseba prišla v pozno fazo okužbe s HIV ali aidsa.
Ker je delovanje imunskega sistema tako ključnega pomena v boju proti okužbi s HIV in upočasnitvi njenega napredovanja v aids, se cilj raziskovanja zdravljenja HIV začne z optimalno prehrano za imunsko podporo. Kljub temu bi si moral HIV pozitiven posameznik prizadevati za uravnoteženo, zdravo prehrano, ki vsebuje veliko polnozrnatih žit, semen, oreščkov, sadja in zelenjave ter nizko vsebnostjo maščob ter rafinirane moke in sladkorja.
Prehransko zdravljenje HIV mora vključevati tudi antioksidativno terapijo. Več študij je pokazalo, da imajo osebe, okužene s HIV, oslabljen antioksidativni obrambni sistem, bodisi zaradi slabe prehrane bodisi zaradi nezmožnosti absorbiranja hranil. To stanje omogoča povečano peroksidacijo lipidov (razgradnjo maščob), kar lahko spodbuja razmnoževanje HIV. Da bi preprečili to, je cilj povečati raven aminokisline glutation v belih krvnih celicah s povečanjem antioksidativnega delovanja.
Upoštevati je treba tudi posebna botanična zdravljenja HIV. Na primer, epigalokatehin-3-galat (EGCG), aktivna sestavina zelenega čaja, je pokazal močno sposobnost preprečevanja razmnoževanja HIV, ko ga vnesemo v okužene limfocite. Izvleček oljčnih listov kaže tudi anti-HIV virusno aktivnost s preprečevanjem replikacije in ekspresije P24 v okuženih celicah. Raziskovalci sumijo, da je aktivna sestavina oljčnega lista, oleuropein, ki se v telesu pretvori v olenojsko kislino, morda za mehanizmom zaviranja razmnoževanja virusa.
Pomembna opomba: čeprav je zelišče ehinaceja uveljavljeno kot močno imunomodulatorno zdravljenje, je bolniki, okuženi s HIV, ne smejo jemati. Razlog za to je dejstvo, da zelišče spodbuja proizvodnjo T-celic, kar bi lahko povzročilo pomoč HIV pri prenosu DNK v te celice in samodejnem razmnoževanju.
Bolj agresivno zdravljenje HIV vključuje protiretrovirusna zdravila. Obstaja več razredov teh zdravil, vključno z zaviralci proteaz (PI), zaviralci koreceptorjev kemokinov, zaviralci nukleozidnih analogov reverzne transkriptaze (NRTI) in drugimi. Slednje v tej skupini je bilo prvo uvedeno protiretrovirusno zdravilo, ki deluje tako, da zavira encim HIV, RNA-reverzno transkriptazo. Po drugi strani zdravila PI zavirajo drugačen encim, znan kot proteaza HIV. Zaviralci koreceptorjev kemokinov so relativno nova zdravila za HIV, ki so zasnovana tako, da ciljajo na specifično okužbo s HIV, znano kot CCR5-tropni HIV-1.