Mikrobiologija je veja biologije, ki preučuje žive organizme. Mikrobiologija se posebej ukvarja z mikroorganizmi – na primer z algami, bakterijami, glivami, protozoji in virusi – in njihovim medsebojnim delovanjem z drugimi živimi organizmi. Ljudje, ki so se izšolali za mikrobiologijo, se imenujejo mikrobiologi in delajo na najrazličnejših mikrobioloških opravilih, od katerih so nekatera povezana z drugimi področji, kot so kmetijstvo, okoljske študije, znanost o hrani ali medicina, pri katerih so lahko npr. virologijo, imunologijo ali bioinformatiko.
Kot vsi drugi znanstveniki lahko nekateri mikrobiologi postanejo učitelji na visokih šolah in univerzah. Lahko postanejo tudi znanstveni pisci, ki uporabljajo svoje strokovno znanje za izmenjavo razvoja na svojem področju s svojimi vrstniki ali širšo javnostjo. Lahko pa napišejo učbenike za usposabljanje bodočih mikrobiologov.
Mikrobiološka dela na področju živilstva lahko razvrstimo v štiri glavna področja. Na področju varnosti hrane so mikrobiološka dela, pri katerih je poudarek na preprečevanju širjenja patogenov, ki se prenašajo s hrano, kot so enterični virusi, Listeria monocytogenes, Escerichia coli, Salmonella, in pomagajo preprečevati kvarjenje hrane. Sodelujejo tudi pri identifikaciji probiotičnih bakterij, bakteriocinov in bakteriofagov, ki jih je mogoče uporabiti za ubijanje in zaviranje patogenov, ki se prenašajo s hrano.
Pozitivno je, da so mikrobiološka dela, povezana z aditivi za živila, ki se v živilski industriji uporabljajo kot emulgatorji, zgoščevalci, stabilizatorji, viskoziferji, na primer. Fermentacija bakterij in kvasa, ki se uporablja za pripravo kruha, piva, sira, kefirja, kimčija, kislih kumaric, kislega zelja, vina in jogurta, je še eno področje mikrobioloških delovnih mest živilske industrije. Mikrobiologi delujejo tudi v živilskem inženirstvu, na področju, na katerem se razvijajo nova živila in izdelki, povezani s hrano.
Mikrobiologi, ki delujejo kot okoljski znanstveniki, preučujejo učinke biološke in kemične aktivnosti na okolje. Ta študija lahko ljudem pomaga videti učinke svojih odločitev in preprečiti prihodnje težave, tako da se zavedajo možnih težav, preden se dejansko pojavijo.
Obstaja veliko mikrobioloških delovnih mest, povezanih s področjem medicine. Za nekatere od njih je značilna vrsta organizma, ki se preiskuje. Bakteriolog je na primer specializiran za proučevanje bakterij, mikolog pa za glive, protozoolog za alge in protozoe, virolog pa za viruse.
Mikrobiološka dela, povezana z medicino, je mogoče označiti tudi na druge načine. Imunologi na primer preučujejo obrambni sistem telesa, ko poskuša premagati bolezen. Mikrobni epidemiologi preučujejo, kako imajo mikroorganizmi različne vloge pri bolezni in zdravju. Parazitologi se osredotočajo na parazitske organizme, katerih preživetje je odvisno od njihovega odnosa z drugimi organizmi.