Zgodovina papirnatih brisač je zgodovina naključja, ki izvira iz problema velikosti železniškega vagona. Podjetje Scott Paper Company v Philadelphiji v Pensilvaniji je bilo leta 1907 že uveljavljeno kot vodilni proizvajalec toaletnih robčkov. Tega leta je predsednik Scott Paper Arthur Scott prejel nekaj neprijetnih novic iz železniških dokov.
Celoten vagon je bil napolnjen s papirjem, ki je bil preprosto predebel, da bi ga lahko uporabljali kot toaletni robček ali za kakršen koli drug namen. Scott je premišljeval o usodi tega neuporabnega papirja, nato pa se je spomnil članka iz lokalnega časopisa iz leta 1879 o učiteljici iz Filadelfije, ki je svojim učencem izdajala dele mehkega papirja kot nadomestek za brisačo iz enojnega blaga, ki se uporablja v skupnosti v šolski kopalnici. Upala je, da bodo posamezni učenci papir enkrat uporabili in ga pravilno odstranili.
Scott je ugotovil, da bi lahko neuporabni papir na železnici razrezali na posamezne dele in ga prodali kot alternativo brisačam iz blaga, ki se običajno uporabljajo v gospodinjstvih. Podjetje Scott Paper Company je te papirnate brisače prodajalo pod blagovno znamko Sani-Towels®, da bi poudarilo njihove higienske prednosti pred brisačami, napolnjenimi s kalčki. Vendar izvirne papirnate brisače niso bile takojšnjega uspeha pri potrošnikih. Pravzaprav se znani perforirani zvitki papirnatih brisač ne bodo pojavili na policah trgovin z živili šele leta 1931.
Večina papirnatih brisač, ki se danes tržijo, vsebuje vsaj dve plasti papirja, stisnjenega skupaj, vendar imajo bolj vpojne znamke lahko tri ali več plasti. Prve papirnate brisače so bile pogosto beljene v belo, da bi poudarile njihovo čisto in sanitarno naravo, vendar so proizvajalci sčasoma začeli tiskati značilne vzorce na papir, da bi izboljšali njihovo estetsko privlačnost. Druge izboljšave vključujejo dodajanje večje površine z reliefnim dizajnom in spreminjanje dolžine med perforacijami, da uporabnikom omogočijo izbiro količine papirnatih brisač, potrebnih za določeno nalogo.