Kakšna je zgodovina državnega pečata Utaha?

Zasnovo državnega pečata Utaha je ustvaril Harry Edwards in je bil sprejet kot uradni pečat na prvem državnem zakonodajnem zasedanju Utaha 3. aprila 1896. Zasnova pečata izkazuje spoštovanje vrednotam in zvestobi zgodnjih naseljencev Utaha z uporabo simbolni elementi oblikovanja in besedilo. Šele leta 1953 je bil dizajn pečata kodificiran skupaj s pravili o njegovi uporabi in hrambi. Državna zastava Utaha v svoji zasnovi vključuje spremenjeno različico državnega pečata Utaha. Nekatere oblikovne elemente pečata, zlasti panja, najdemo na registrskih tablicah motornih vozil, avtocestnih znakih in drugem uradnem gradivu državne vlade.

Okrogli državni pečat Utaha je obkrožen z dvema zlatima pletenicama, ki vsebujeta besedilo »VELIKI PEČAT DRŽAVE UTA« in »1896«, leto njenega vstopa kot 45. zvezne države v Združene države. Znotraj ščita na sredini pečata je panj z geslom »INDUSTRIJA« nad njim in letnico 1847 pod panjem. Tako uporaba panja kot simbola kot moto industrije sta bila pred nastankom uradnega državnega pečata Utaha. Leta 1847 so bili sprejeti kot uradni emblem in moto začasne države Deseret, v letu, ko so Mormoni prvič prispeli v Utah.

Več drugih simbolnih elementov je mogoče najti na državnem pečatu Utaha. Ameriški beloglavi orel je upodobljen med letom nad ščitom, ki vsebuje panj. Pod orlom prebode vrh ščita skupek šestih zlatih puščic, ki simbolizirajo zaščito in obrambo. Ob straneh ščita sta dve ameriški zastavi, ki simbolizirata članstvo Utaha v Združenih državah Amerike ter medsebojno obrambo in zaščito, ki jo zagotavlja to združenje. Dva grozda belih sego lilij, državnega cvetja Utaha, predstavljata težnje države po miru.

Leta 1953 je zakonodajalec zvezne države Utah sprejel Pravilo velikega pečata, ki je pravno določilo načrtovanje, uporabo in skrbništvo državnega pečata Utaha. Poleg oblikovnih elementov, predvidenih v Kodeksu Utaha z opombami iz leta 1953, pravilo velikega pečata določa, da mora imeti državni pečat Utaha premer 2.5 palca (6.35 cm) in da mora biti podguverner njegov uradni skrbnik. Določa tudi zahtevano uporabo pečata na vseh uradnih dokumentih in instrumentih, ki jih mora podpisati guverner, in določa, da je podguverner edini pooblaščeni zastopnik, ki mu je dovoljeno pritrditi pečat na dokumente.