Državni pečat Tennesseeja opozarja na pomen kmetijstva za državo in prispevek reke Tennessee k trgovini. Vključuje tudi nekaj posodobitev, ki so bile narejene od prvotne izdelave pečata. Vrh pečata zasedajo podobe, ki simbolizirajo kmetijstvo in pomembno vlogo, ki jo ima v državi. Pod tem je slika, ki predstavlja, kako je trgovina preko reke Tennessee prispevala tudi k gospodarstvu in razvoju države. Odkar je bil pečat prvič ustvarjen, je osnovna zasnova ostala enaka, vendar je bilo narejenih nekaj manjših posodobitev.
Kmetijstvo v Tennesseeju je že dolgo zagotavljalo delovna mesta in dohodek mnogim prebivalcem. Pravzaprav je kmetijstvo za državo tako pomembno, da ji je namenjenih 44 odstotkov zemlje. Prav iz tega razloga je kmetijstvo postalo pomembna tema, ko je bil ustvarjen državni pečat Tennesseeja. Zgornja polovica pečata vsebuje slike, ki predstavljajo nekatere najpomembnejše vidike takratnega kmetijstva, pod njimi pa je z velikimi črkami napisana beseda »kmetijstvo«.
Državni moto Tennesseeja je »Kmetijstvo in trgovina«, zato je smiselno, da bi spodnja polovica državnega pečata Tennesseeja predstavljala trgovino. Reka Tennessee je dolga leta omogočala enostaven prevoz blaga in je pomembno vplivala na razvoj državnega gospodarstva. Od leta 1933 je Tennessee Valley Authority upravljal vrsto jezov in zapornic, ki omogočajo reki, da še naprej obravnava vedno večje potrebe po ladijskem prometu države. Podoba rečne ladje nad besedo trgovina označuje to industrijo na pečatu.
Leta 1796 so bile uvedene določbe o državnem pečatu Tennesseeja, ko je nastajala državna ustava. Zasnova je vključevala rimske številke za številko 16, ki označujejo mesto Tennesseeja kot šestnajste zvezne države v Uniji, in datum 6. februar 1796 v spomin na nastanek pečata. Sčasoma se je zasnova pečata nekoliko razvila in datum je bil spremenjen tako, da se preprosto glasi 1796. Druga opazna sprememba je bila zamenjava čolna s čolnarjem z večjo ladjo, skupaj z opremo. Nova različica državnega pečata Tennesseeja, ki je vključevala te spremembe, je bila sprejeta leta 1987.