Primarna vloga stroškovnega načela v računovodstvu je zagotoviti stabilno, preverljivo vrednost za sredstvo. Večinoma se uporablja za predmete nizke vrednosti. Načelo se uporablja tudi za kratkoročne naložbe, pri katerih se pridobi ali izgubi malo vrednosti.
Eden najpogostejših razlogov za uporabo stroškovnega načela v računovodstvu je, da je to preprost način za določitev približne vrednosti. Lahko igra vlogo pri ocenjevanju sredstev, lastniških naložb in obveznosti. Čeprav načelo morda ne zagotavlja natančne trenutne vrednosti, pa tudi nima možne stopnje napake pri oceni vrednosti.
Znano tudi kot načelo zgodovinskih stroškov, je vloga stroškovnega načela v računovodstvu zmanjšala pomen zaradi njegove netočnosti. Ta problem je manj izrazit pri kakršnem koli kratkoročnem posedovanju, ker ni bilo dovolj časa, da bi se vrednost bistveno spremenila.
Pri obračunavanju dolgoročnih naložb, obveznosti ali sredstev ni običajno videti stroškovnega načela. To je predvsem zaradi spremembe vrednosti, ki se dogaja v daljših časovnih obdobjih. Načelo nabavne vrednosti se lahko uporabi, če se sredstva popravijo za amortizacijo, vendar ga ni mogoče uporabiti za povečanje vrednosti.
Splošni koncept stroškovnega načela je, da se postavka ne sme prevrednotiti. Zaradi tega so ga številni računovodje obravnavali kot nepraktično načelo. Privlačnost njegove preprostosti so zmanjšali zapleti, povezani s prilagajanjem njegovih netočnosti.
Načelo stroškov ne igra vloge pri tržnih vrednostnih papirjih. V tem primeru se vedno poroča trenutna vrednost artikla. To je zato, ker se vrednost vrednostnih papirjev spreminja pogosteje in dramatično kot večina drugih sredstev in obveznosti.
Ko računovodja uporablja stroškovno načelo, je večina sredstev v bilanci stanja evidentirana na ta način. Čeprav celotna bilanca morda ni natančna, bo vrednost postavk na listu vsaj med seboj uravnotežena. Če se postavka, ki je bila evidentirana po nabavnem načelu, proda po trenutni tržni vrednosti, računovodja obračuna razliko v bilanci stanja.
Načelo stroškov je eno od splošno sprejetih računovodskih načel (GAAP) v Združenih državah. Metoda je bila sporna zaradi svoje netočnosti. Njegova preprostost je glavni razlog, da se še naprej uporablja.