Vloga stresa v organizacijskem vedenju se nanaša na način, na katerega lahko stres vpliva na vedenje posameznikov v organizaciji. Stres v organizacijah je opisan kot delovni stres in se lahko manifestira na več načinov, od katerih lahko vsi vplivajo na celotno organizacijsko vedenje. Priznanje, da delovni stres ni posledica le stresorja na delovnem mestu, ampak vključuje tudi zunanje stresorje, ki jih posameznik lahko prenese v delovno okolje, je veliko pripomoglo k razumevanju vloge stresa v organizacijskem vedenju kot tudi možnih rešitev.
Ključno za razumevanje povezave med stresom v organizacijskem vedenju in posamezniki je razumevanje, da se določeni stopnji stresa na običajnem delovnem mestu ni mogoče izogniti in ni nujno negativni dejavnik. To je posledica dejstva, da lahko različne stopnje manjšega stresa na delovnem mestu posamezniku dejansko pomagajo pri boljšem delovanju. Na ta način je povezava med stresom in organizacijskim vedenjem dejstvo, da lahko blag stres pomaga preprečiti, da bi zaposleni postal preveč samozadovoljen, in ga spodbudi, da je bolj pozoren. To bo vplivalo na učinkovitost in produktivnost zaposlenega, posledično pa bo pozitivno vplivalo na končni rezultat podjetja.
Ko stres na delovnem mestu postane pretiran ali povišan do te mere, da bo negativno vplival na zdravje in vedenje zaposlenega, potem takšen stres morda ne bo koristen za organizacijo in lahko negativno vpliva na ravnotežje organizacijskega vedenja. . Eden od načinov, kako lahko stres na delovnem mestu negativno vpliva na organizacijsko vedenje, je, če vpliva na odnos med posameznikom, ki je pod stresom, in drugimi člani organizacije. Na primer, posameznik, ki je pod stresom, lahko postane razpoložen in razdražljiv, nagnjen k napadu na sodelavce zaradi učinkov stresa. V tem primeru lahko po nepotrebnem in moteče obremeni odnos med zaposlenimi, kar posledično vpliva na njihovo produktivnost.
Ko pritisk delovnega mesta preseže zmožnosti zaposlenih, morda ne bodo mogli delati v svojih najboljših močeh. Posameznike v organizacijah je treba analizirati in jim dodeliti dolžnosti, ki so povezane z njihovim človeškim kapitalom. Če zaposleni dobijo delovna mesta, ki daleč presegajo tisto, kar so sposobni opraviti, se lahko spopadejo pod pritiskom uničujočega duševnega in fizičnega napora, kar se bo odrazilo v njihovem družbenem odnosu v organizaciji. Včasih je stres lahko posledica neupoštevanja nekaterih ergonomskih praks s strani vodstva, ki bodo ublažile stres zaposlenih. To pogosto privede do občutka zamere med delavci in kaže tudi vlogo stresa v organizacijskem vedenju.