Sintaksa v jezikoslovju se lahko nanaša bodisi na preučevanje strukturnih pravil jezika bodisi na sama telesa pravil. Je del veje jezikoslovja, ki se ukvarja z obliko in strukturo naravnih jezikov, kot je vrstni red besed v govorjeni angleščini ali zaporedje fizičnih gest v ameriškem znakovnem jeziku. Veja jezikoslovja, ki vključuje skladnjo, vključuje tudi morfologijo, ki preučuje tvorbo besed, in fonologijo, ki preučuje glasovni sistem jezika.
Jezikoslovje je znanstvena disciplina, posvečena preučevanju človeških jezikov, in obsega tri glavna podpodročja. Prva se osredotoča na oblike jezikov in vključuje skladnjo, obliko in fonologijo. Drugi se ukvarja s pomenom v jezikih in vključuje študije semantike in pragmatike. V tretji veji jezikoslovja se raziskovalci ukvarjajo z jeziki v različnih kontekstih, vključno z zgodovino, človeško evolucijo in nevroznanostjo.
Beseda “sintaksa” izhaja iz grške sintakse, kar pomeni “ureditev”. Sintaksa v jezikoslovju obravnava načine, kako se elementi stavka ali besedne zveze lahko razporedijo in prerazporedijo, da izrazijo različne pomene. Na primer, v govorjeni in pisni angleščini so stavki pogosto sestavljeni tako, da sledijo subjektu z glagolom in neposrednim predmetom. Položaji besed izražajo razmerje med subjektom in objektom. Na primer, stavek, kot je “Pes je ugriznil mačko”, izraža pomen, ki se razlikuje od “Mačka je ugriznila psa”, čeprav vsebuje popolnoma enake besede.
Raziskovalci in študenti sintakse v jezikoslovju analizirajo jezike tako, da stavke in besedne zveze razčlenijo na enote, znane kot »skladenjski atomi«. Skladenjski atom je lahko ena sama beseda ali pa fraza, ki sporoča en pomen. V prejšnjem primeru beseda “the” ni sintaktični atom, ampak “mačka”. V stavku »Pes je ugriznil črno mačko, ki živi v sosedovem hlevu,« je celotna fraza »mala črna mačka, ki živi v sosedovem hlevu« en sam skladenjski atom.
V nekaterih jezikih se stavčna struktura ne uporablja za posredovanje razmerij med besedami. Namesto tega se oblike samih besed spremenijo, da sporočajo ta razmerja, in besedni red v stavku je nepomemben. Zaradi tega je skladnja v jezikoslovju tesno povezana z morfologijo – študijo o tem, kako nastajajo besede in kako se te tvorbe spreminjajo v strukturi jezika. Kar se v angleščini sintaktično sporoča, se lahko morfološko sporoča v drugem jeziku.
Sintaksa omogoča govorcem, da sporočajo zapletene misli z razporeditvijo majhnih, preprostih enot na smiselne načine. V angleščini je na primer stavek lahko preprost kot enobesedni medmet ali pa je lahko dolga sestava z več stavki, ki so nanizani skupaj. Človeški jezik je neomejen, saj lahko ljudje tudi znotraj pravil skladnje ustvarijo nove stavke ali fraze za izražanje novih idej ali izkušenj.