Vloga satire v literaturi je posmehovati nečemu, kar pisatelju ni všeč. Satiro zaznamuje vključitev stilskih elementov, kot so duhovitost, sarkazem in ironija, pa tudi zagrizena družbena ali politična kritika. To je pogosto v celotni obliki kopiranja afektov, stilov in idej subjekta, vendar je narejeno na način, ki se iz tega norčuje. Včasih je to lahko subtilno, kot pri satirah Jane Austen o gotskih romancah, včasih pa je lahko očitno in ‘v obrazu’, kot sta Henry N. Beard in Douglas C. Kenney ‘Dolčasi prstan’.
Satira je vsaka oblika umetniškega izražanja, ki se iz nečesa ali nekoga norčuje v javnosti. To je lahko v različnih oblikah, od pisane besede do šal, televizijskih skic, risb in celotnih oddaj ali produkcij. V literaturi je satira lahko tako kratka kot pesem ali pismo ali dolga kot celovečerni roman. Satira je postala priljubljena oblika komedije na televiziji z oddajami, kot sta ‘The Colbert Report’ v Ameriki in ‘Bremner, Bird and Fortune’ v Veliki Britaniji.
Parodijski roman je oblika satire v literaturi, ki skoraj povsem sledi formi drugega romana, a se iz nje norčuje na vsakem koraku. Ta oblika humorja, kot jo vidi ‘Bored of the Rings’, je pogosto nizkobrvni humor s številnimi spremembami imen, ki so zasnovane tako, da so smešne. Na primer, v filmu ‘Bored of the Rings’ Samwise Gamgee postane Spamm Gangree in Legolas postane Legolam. Fantazijske parodije, kot se je začela serija Discworld, ki jo je ustvaril Terry Pratchett, imajo običajno številne konvencije, vključno z neuporabnimi zemljevidi, lažnimi ocenami in citati ter lažnimi seznami »tudi v tej seriji«.
Vloga parodijskega romana v satiri v literaturi je norčevati se iz obstoječe literature. To lahko vključuje posmehljiva imena in dejanja likov ali očitna nedejanja ter luknje v zapletu v besedilu. Prav tako se norčujejo iz konvencij žanra in pogosto tudi iz oboževalcev. Ker večina oboževalcev uživa tudi v parodijah, večina ljudi to vidi kot šalo.
Vloga satire ni samo norčevanje iz stvari. Satiro lahko uporabimo za ostre družbene kritike in jo uporabimo za spreminjanje mnenj ljudi. ‘Živalska farma’ Georgea Orwella je razširjena metafora ali alegorija boljševiške revolucije v Rusiji, vendar je tudi satira, ki se norčuje iz tega, kar se zgodi, ko oblast prevzamejo komunisti. Satira kot družbena kritika je bila uporabljena tudi za obravnavo obsežnih tem, kot so korporativni pohlep, politična korupcija, rasizem in homofobija.
Potreba po moralni vlogi satire v literaturi je sporna. Družbena kritika kot satira v literaturi potrebuje moralo, da je stvar, ki jo kritizirajo, napačna in jo je treba popraviti. Satira kot odkrita parodija ima samo vlogo, da poudari, da je stvar, ki se ji posmehuje, smešna. Trdili so, da bi morala biti vloga satire zagotoviti rešitev za problem in se mu posmehovati in da se samo norčevati iz problema pomeni izogibanje odgovornosti za njegovo rešitev.