Po Aristotelu je vloga retorike v govorih prepričati poslušalca v govornikovo stališče. To ne pomeni, da bo govornik pri tem uspešen, ampak da je smisel govora doseči ta cilj. Različne vrste retorike v govorih imajo različne cilje; nekateri govori so namenjeni prepričevanju ljudi, da glasujejo za določen zakon ali osebo, drugi se uporabljajo za prepričevanje ljudi, da spremenijo svoje mnenje, v skrajnih primerih pa se lahko z govori uporabijo za vzbujanje revolucije in nasilja. Ko je vse povedano in storjeno, je vloga govora, da ljudi, ki poslušajo, naredijo, kar hoče govornik.
Aristotel je retoriko opredelil kot dejanje prepričevanja. Z vidika govorov je retorika poskus ene osebe, da prepriča veliko ljudi v svojem občinstvu. Aristotel je menil, da mora retorik ali govornik obvladati vse metode obrti, da lahko uspe v vlogi retorike v govorih. Verjel je tudi, da mora biti retorika nevtralna in ne subjektivna, kar pomeni, da dejanje prepričevanja temelji na objektivnem mnenju. Vendar se vsi retoriki ne strinjajo.
Vloga retorike v govorih je precej enaka vlogi drugih oblik diskurza. Igral je pomembno vlogo pri razvoju misli, gibanj in politike po vsem svetu. Kar ga loči od dialektike, je to, da retoriki ne sledi nasprotno stališče in tudi ne vključuje nobene razprave. Retorika je enosmerni sistem posredovanja informacij in mnenj.
Retorika v govorih je imela pomembno vlogo v demokracijah po svetu. Govori nudijo politikom platformo, s katero ljudi prepričajo, da glasujejo za njih ali njihove vzroke. Čeprav je uporaba retorike na ta način pomembna, ni vedno ključnega pomena za uspeh politika. Nekateri politiki, kot sta ameriški predsednik Barack Obama in britanski premier Tony Blair, so mešali retoriko s karizmo, da bi pomagali osvojiti oblast; Pomanjkanje govorniških sposobnosti Georgea W. Busha ni oviralo njegovega vzpona na najvišjo politično funkcijo v Ameriki. Stari rimski filozof Ciceron, ki je bil znan po svojih retoričnih sposobnostih, teh veščin ni mogel uporabiti za pridobitev moči.
Nekaj predvolilnih govorov je pripomoglo k oblikovanju nacionalne zavesti, večje število političnih govorov o ključnih vprašanjih pa je. Eden ključnih govorov pri oblikovanju sodobne Amerike je govor Martina Lutherja Kinga Juniorja »I Have a Dream«. Takšni govori presegajo svojo prvotno vlogo spreminjanja mnenj neposrednih poslušalcev in pomagajo oblikovati mnenja tudi naslednjih generacij.
Retorika nima vedno pozitivne vloge v družbi in zgodovini. Magnetna moč retorike Adolfa Hitlerja je kriva za nadaljevanje nacističnih grozodejstev po Evropi, ampak tudi za ohranitev režima dolgo po izgubi vojne. Retorika v govorih ima moč provocirati, obsojati in spodbuditi ljudi k dejanjem, ki jih brez nje morda ne bi storili. S tako močno vlogo pri oblikovanju mnenj retoriku prinašajo velike odgovornosti.