Protagonist zgodbe je glavni lik v določenem literarnem, dramskem, kinematografskem ali drugem pripovednem delu. Običajno je napačno prepričanje, da je glavni junak vedno “dober fant” določene zgodbe – to ni nujno tako, saj so protagonisti lahko prav tako zlahka zlobni liki. So osebe, okoli katerih krožijo dogodki pripovedi in s katerimi naj bi se bralec vživljal. V mnogih primerih so takšni liki postavljeni v neposredno nasprotje z drugim likom, silo ali institucijo, ki se imenuje antagonist. Protagonisti se med svojim bojem proti antagonistom ponavadi čustveno ali filozofsko spremenijo.
Protagonist se v mnogih primerih imenuje »junak« ali »glavni lik« zgodbe. Čeprav ni določenih pravil, ki bi določala, kaj naredi učinkovitega protagonista, so takšni liki ponavadi zapleteni in podrobni. Neposredno ali posredno se bralci zavejo čustev glavnega junaka in se na splošno lahko vživijo v osebne izzive, s katerimi se sooča v teku pripovedi. Medtem ko so številne zgodbe osredotočene predvsem na dogodke, druge uporabljajo dogodke kot orodja za oblikovanje in spreminjanje duševnega in čustvenega stanja protagonista. Te spremembe in ne dogodki sami so pogosto v središču pripovedi.
Kljub običajni uporabi besede »junak« ni treba, da bi imel protagonist dejansko junaške ali celo dobre lastnosti. Nekateri protagonisti so strahopetni in šibki, drugi pa nedvoumno zlobni. Pripovedi s tovrstnimi protagonisti so lahko zanimive, ker raziskujejo čustva in motivacijo likov, s katerimi bralec morda ne pričakuje, da se bo povezal. V pripovedih z junaškimi glavnimi liki bralec pogosto zlahka zazna antagonista kot popolnoma zlobnega lika s sebičnimi in grozljivimi nameni. Dobro napisan antijunak pa lahko pri bralcu vzbudi empatijo in s tem počloveči lik, ki bi ga sicer lahko razumeli kot popolnoma zlobnega.
Nekatere pripovedi imajo pravzaprav več različnih protagonistov. To je še posebej pogosto pri zgodbah z več podzapleti, kot je večina romanov v žanru epske fantazije. Glavni zaplet, ki zadeva primarni konflikt celotnega dela, ima lahko primarnega protagonista. Drugi liki, ki so morda le stranski liki v glavni liniji zapleta, so pogosto protagonisti lastnih podzapletov. Uporaba stranskega lika kot glavnega junaka v podzapletu omogoča piscu, da razvije sekundarne like, katerih čustva, motivacije in druge zapletenosti so pomembni deli celotne pripovedi.