Kakšna je vloga meditacije v islamu?

V islamu obstaja dolga tradicija meditacije in ima lahko veliko različnih vlog v vsakdanjem življenju. Nekatera dejanja meditacije so namenjena čiščenju uma, kar omogoča sprejemanje naukov, ki bi se jih morda naučili čez dan. Nekatere oblike meditacije, kot so namaz ali formalne molitve, naj bi človeka približale v tesnejši stik z Allahom. Kontemplativna meditacija na temo se lahko uporablja za pridobivanje znanja ali razumevanja in je ena najbolj spoštovanih praks v islamu. Obstaja tudi filozofija, da je končni cilj izvajanja meditacije v islamu doseči meditativno stanje, ki vztraja ves dan in v spanje ponoči.

Zgodovina meditacije v islamu se začne pri preroku Mohamedu. Med bivanjem v mestu Meka je obiskal bližnjo goro in tam našel jamo. V jami je meditiral in iskal znanje, razumevanje in bližino z Allahom. Med temi meditacijami je začel prejemati razodetja Korana.

Nekateri menijo, da je namaz tudi oblika meditacije. To je niz uradnih molitev, ki se izvajajo na petih določenih točkah dneva. Opravljanje namaza se ne začne, dokler oseba ni že v miru in v pol-meditativnem stanju. Ponavljanje besed in gibov je zelo podobno drugim oblikam meditacije, ki se izvajajo po vsem svetu. Medtem ko je namaz v prvi vrsti namenjen komunikaciji z Allahom in zahvali, pomaga tudi pri čiščenju uma in prinese občutek miru častilcem, preden se soočijo z nemiri preostanka dneva.

Tafakkur, ki ga lahko ohlapno prevedemo kot »kontemplacija«, je oblika meditacije, pri kateri je um obrnjen navznoter, da bi preučil in razumel različne vidike življenja. Izraz je omenjen v Koranu in je namenjen človeku, da bi bolje razumel in spoznal samega sebe, tako da lahko bolje spozna Alaha. S tafakkurjem so povezane različne prakse, kot so Kur’an in meditacije na dihanje.

Vloga meditacije v islamu je pomoč pri odkrivanju znanja in razumevanja. Več verzov iz Korana kaže, da je znanje velike vrednosti za vero in je način za pomoč pri razumevanju Alaha in sveta. Prerok Mohamed je celo učil, da je vrednost kontemplacije enaka ali bolj dragocena od vrednosti pravičnega čaščenja.